KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS21270
KZ člen 290, 290/1, 290/2.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper pravosodje - preprečitev dokazovanja - mejnik - odstranitev mejnika - oteženo dokazovanje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pojem "oteženo dokazovanje" iz 1. odstavka 290. člena KZ se ne navezuje na večjo ali manjšo zapletenost dokazovanja določenega dejstva, ampak pomeni določene dodatne aktivnosti udeležencev postopka, ki ne bi bile potrebne, če mejnik kot dokaz o lastninski pravici na nepremičnini ne bi bil odstranjen, premaknjen...
ZUS člen 15, 16, 59, 73.ZDRS člen 10, 10-4.ZPP člen 169.
sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo
Z Uredbo Vlade RS o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo (Ur.l. RS, št. 47/94) se niso spremenili z ZDRS določeni pogoji za pridobitev državljanstva, temveč določbe te uredbe pomenijo le razlago nedoločenih pravnih pojmov iz ZDRS.
ZZK člen 21, 86, 86/1-3, 86/2.ZPP člen 378, 384, 384/4, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - javna listina - vknjižba lastninske pravice - odločba stečajnega senata - pravni temelj - pogodba o brezplačnem prenosu
Tudi sklep stečajnega senata o priznanju izločitvene pravice na nepremičnini in pogodba kot izvedbeni akt tega sklepa morata vsebovati veljavni pravni temelj, če naj se dovoli vknjižba lastninske pravice na njuni podlagi.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da bi moralo sodišče opraviti rekonstrukcijo dogodka ter zaslišati kot pričo njegovo ženo in oba otroka, ker bi se na tak način ugotovila zloraba uradnega položaja sodnikov obeh stopenj, obsojenec uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tega pa z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZJSRS člen 13, 13/2, 13/3, 13/4, 21c, 21c/3, 21c/4, 21d, 21d/6, 28, 28/1, 28/3, 28/4, 28/6, 28/7.ZOR člen 299, 299/3, 300.ZPP člen 311, 311/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršba - subrogacija - Javni jamstveni in preživninski sklad RS - izterjava nadomestne preživnine - narava preživninske terjatve - obseg prehoda preživninske terjatve - čas prehoda preživninske terjatve - izvršljivost odločbe o pravici do nadomestne preživnine
Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede tistih že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Trenutek prehoda terjatve je dan izvršljivosti odločbe o pravici do nadomestne preživnine.
Samo dejstvo, da je tožnik delal za organizacijo TODT, ni zadostna podlaga za odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca. Zato sodišče ni imelo podlage za zavrnitev tožbe samo na podlagi dejstva, da je tožnik delal za TODT, ne da bi presodilo tožbene navedbe, da je na delo odšel prisilno in da je kopal strelske jarke pod nemško stražo.
pripor - ponovitvena nevarnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v sklepu višjega sodišča
V izvedenskem mnenju, ki ga je sodišče prve stopnje prejelo po izdaji sklepa o podaljšanju pripora, je izvedenec ocenil, da ni nevarnosti, da bi obdolženec na prostosti ponovil hudo kaznivo dejanje, to mnenje pa je zagovornik izpostavil tudi v pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora. Ker višje sodišče ni zavzelo stališča, zakaj je kljub takemu mnenju izvedenca psihiatrične stroke podana ponovitvena nevarnost, v obrazložitvi sklepa niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.
pripor - kazniva dejanja zoper javni red in mir - ponovitvena nevarnost - trajanje pripora pred vložitvijo obtožnega predloga - varnostni ukrep oddaje v zavod za duševno bolne
Zoper obsojenko je tekel kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja po 292.b členu KZ-67, za katerega je bila predpisana kazen najmanj treh mesecev do treh let zapora, in lahke telesne poškodbe po 2. odstavku 142. člena KZ-67, za katero je bila predpisana kazen do enega leta zapora. Glede na določbo 2. odstavka v zvezi z 2. točko 1. odstavka 396. člena ZKP-67 je lahko pripor zaradi kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po 292.b členu KZ-67 pred vložitvijo obtožnega predloga trajal največ osem dni. Ker zoper obsojenko v tem roku obtožni predlog ni bil vložen, bi jo moral preiskovalni sodnik izpustiti na prostost.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna uporaba materialnega prava - zastaralni rok - dajatvena tožba - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - dediščinska tožba - ugotovitveni tožbeni zahtevek
URS člen 20.ZKP člen 201, 201/1-3, 207, 207/2, 371, 371/1-11, 395, 395/1, 432, 432/1-2.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora po vložitvi obtožnice - obstoj utemeljenega suma - varnost ljudi - načelo kontradiktornosti - rok za vročitev sklepa o podaljšanju pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih v odločbi višjega sodišča - podaljšanje pripora po izreku sodbe
Ker se zakonitost odločbe presoja glede na stanje v času odločanja z izpodbijanim pravnomočnim sklepom, ni mogoče upoštevati sklicevanja obtoženčevega zagovornika na drugačno pravno opredelitev, ki jo je sodišče sprejelo po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.
Pri odločanju o priporu po 2. odstavku 207. člena ZKP po vložitvi obtožnice, je kontradiktornost, ki je značilna med preiskavo, bistveno zožena. Zato ni potrebno, da bi se moral obtoženec že pred odločanjem o priporu izjaviti o določenih okoliščinah.
Čeprav je v pritožbi zatrjevana kršitev utemeljena, pa ta ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve v pritožbi. Zato sodišče druge stopnje, ko o tej kršitvi ni navedlo razlogov, ni storilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371.
člena ZKP.
Če je v obtožnici zajeto kaznivo dejanje, ki se obravnava v rednem postopku, in kaznivo dejanje, ki bi se, če bi bilo obravnavano samostojno, obravnavalo v skrajšanem postopku, se obstoj pripornega razloga pravilno presoja na podlagi določbe 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP in ne 2. točke 1. odstavka 432. člena ZKP.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z navedbami, da si sodišče ne upa zaslišati njegovih prič ter da ga nasprotne priče, katerim so nadrejeni naročili, kaj morajo pričati, niso prepoznale, obsojenec uveljavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
stroški kazenskega postopka - oškodovanec kot tožilec - oprostilna sodba
V postopku, ki je tekel na podlagi obtožnega predloga oškodovanca kot tožilca, je bila dne 19.10.1998 izdana oprostilna sodba. Glede na takrat veljavni določbi 1. in 3. odstavka 96. člena ZKP sodišče prve stopnje ni ravnalo prav, ko je odločilo, da stroški kazenskega postopka bremenijo oškodovanca kot tožilca in ne proračun.
pripor - ponovitvena nevarnost - obstoj utemeljenega suma - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - varnost ljudi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za sklep o ponovitveni nevarnosti zadošča, da sodišče ugotovi obstoj najmanj ene od alternativno naštetih okoliščin, povezanih s kaznivim dejanjem, in najmanj eno od tistih, ki zadevajo storilca, ki v medsebojni povezavi utemeljujejo presojo, da je podana realna nevarnost, da bo ta oseba ponovila istovrstno kaznivo dejanje.
S presojo zakonitosti pravnih opredelitev kaznivih dejanj v nepravnomočni prvostopenjski sodbi se v postopku po 4. odstavku 420. člena ZKP ni mogoče ukvarjati, saj zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena zoper nepravnomočno sodbo.
Statusa žrtve vojnega nasilja ni mogoče priznati osebi, kateri je bil sicer povzročen prisilni ukrep, vendar pa se po prenehanju prisilnega ukrepa, najkasneje do 31.12.1945 ni naselila v Sloveniji, ampak se je vrnila na Hrvaško, kjer je živela pred prisilnim ukrepom.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije, ko vlagatelj drugače vrednoti okoliščine, ki vplivajo na višino izrečene kazni, pomeni uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz katerega ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
poroštvo - odgovornost poroka - primarna in subsidiarna odgovornost - solidarnost dolžnikov - dokazovanje - zaslišanje strank kot subsidiaren dokaz
Toženci kot poroki so sprejeli svojo primarno odgovornost in ne subsidiarno, kar pomeni, da je v takšnih primerih upniku na voljo, ali bo najprej tožil glavnega dolžnika ali poroka ali oba hkrati. Zato je odveč raziskovati, ali je tožeča stranka skušala izterjati dolg od glavnega dolžnika ali ne. Takšen pogodbeni dogovor seveda prinese solidarno obveznost glavnega dolžnika in poroka.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja okoliščine, katerih presojo vsebuje že napadeni pravnomočni sklep, v bistvu z grajo njihove ocene in ponujanjem svoje lastne uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).