ZUP (1986) dopušča kot obnovitveni razlog samo takšno okoliščino dejanskega stanja, ki je sicer že obstajala v času prejšnjega postopka, pa pristojni organ niti stranka za njo nista vedela in zato ni mogla biti uporabljena v prejšnjem postopku.
ZN člen 8, 10, 10/1, 10/2, 10/3. ZUP (1986) člen 207, 209. ZUS člen 73.
imenovanje notarja - odločba o imenovanju
Odločba o imenovanju je posamični akt, vendar ni upravni akt, ki bi moral biti obrazložen v skladu s pravili 2. in 3. odstavka 209. člena ZUP. Kandidati, ki izpolnjujejo zakonite pogoje, imajo pravico potegovati se za imenovanje, nimajo pa pravice biti imenovani.
gradbeno dovoljenje - položaj stranke v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja
Ko postane v postopku izdaje gradbenega dovoljenja pravica razpolaganja z zemljiščem sporna, ker denacionalizacijski postopek za zemljišče še ni pravnomočno končan, je treba priznati denacionalizacijskemu upravičencu ali njegovemu pravnemu nasledniku položaj stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, saj sicer drugače ne bi mogel učinkovito varovati svojih pravic, ki mu gredo po določbah Zakona o denacionalizaciji.
status žrtve vojnega nasilja - obnova postopka razlogi - odločanje o obnovi postopka
Sodba, s katero je bilo odločeno o tožbi drugega tožnika v drugem upravnem sporu, ni mogoče šteti kot novo dejstvo in nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP (1986).
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila odločbo prvostopnega upravnega organa in mu zadevo vrnila v ponoven postopek. Zato bo imela tožnica v ponovljenem postopku možnost dokazovanja, da temelji spremenjeni zahtevek na bistveno enakem dejanskem stanju. Zaradi navedenega je preuranjeno sklepanje prvostopnega sodišča o tem, ali je zahteva za vrnitev sporne parcele pravočasna, kot tudi, da te zahteve ni mogoče obravnavati.
Ker se uvoženi tovornjak še vedno uporablja za namen, za katerega je bil oproščen plačila carine, pa čeprav prevoze za tožečo stranko opravlja druga družba, dejansko ni prišlo do oddaje uvoženega tovornjaka v uporabo drugemu.
obnova postopka - odprava prejšnje odločbe (258. člen ZUP/86)
V obnovljenem postopku se odpravi nezakonita prejšnja odločba, če je mogoče za nazaj odpraviti tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Ker se z odpravo vzpostavlja pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo prejšnje odločbe, je odprava prejšnje odločbe mogoča samo v primeru, če ta še ni bila izvršena, kar pomeni, da pridobljene pravice še niso bile izkoriščene.
Ker je podlaga za izračun višine odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča le lokacijsko dovoljenje, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi moral tožnik, če se s površino pripadajoče gradbene parcele ni strinjal, to uveljavljati že v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja in ne v postopku odmere odškodnine.
Tožnik, ki je prišel v Republiko Slovenijo na študij, torej prostovoljno, od leta 1993 dalje pa nima več statusa študenta, pa tudi statusa tujca nima urejenega, ne izpolnjuje pogojev za priznanje begunca po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil in s tem tudi ne pogojev za priznanje azila.
ZR člen 72, 72/4. ZDoh člen 140, 140/2. ZUP (1986) člen 2, 159, 159/2. ZUS člen 51, 51/1, 72, 72/5.
davek od dohodkov iz dejavnosti
Ker ZR določa, da se poslovne spremembe v sredstvih in obveznostih lahko knjižijo le na podlagi pravilne in verodostojne knjigovodske listine, ta določba pa se uporablja za ugotavljanje ustvarjenih prihodkov in odhodkov za davčnega zavezanca - zasebnika na podlagi ZDoh, je pravilno stališče prvostopnega sodišča, da bi tožnik prejem posojila moral dokazati z verodostojno listino.
ZDR (1990) člen 112, 112/2. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 38, 38/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonita uvrstitev med presežne delavce - pogodbena kazen - kolektivna pogodba
Delovnopravno predstavlja pavšalna odškodnina ali pogodbena kazen, kot jo pozna kolektivno dogovarjanje, "sui generis" institut delovnega prava, ki ga lahko samostojno dogovorijo stranke kolektivne pogodbe. Stranke kolektivne pogodbe se lahko prosto dogovarjajo in samostojno oblikujejo tudi pravno obliko, vrsto, višino in pogoje odškodnine oziroma pogodbene kazni, katere namen je preprečevati nezakonita ravnanja delodajalcev pri ugotavljanju presežkov delavcev oziroma prenehanjih delovnih razmerij.
ZPP (1977) člen 385, 385/3. ZDR (1990) člen 54, 54/1, 54/2, 103. ZDSS člen 14, 14/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - odgovornost za delovne obveznosti - krivda - prištevnost - uporaba ZPP v disciplinskem postopku
O odgovornosti delavca za delovne obveznosti odloča delodajalec po postopku, ki ga določata ZTPDR in ZDR. Na podlagi 103. člena ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcu smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. V postopku pred delovnimi sodišči se uporabljajo določbe ZDSS, kolikor ta zakon nima disciplinskih določb pa se uporablja ZPP. Zato ni podlage za uporabo določb ZKP v disciplinskem postopku. Kazenska odgovornost ne izključuje disciplinske odgovornosti delavca, če pomeni dejanja tudi kršitev delovne obveznosti. Delavec je disciplinsko odgovoren za vsako obliko krivde, če posebna oblika krivde ni konstitutivni element kršitve delovne obveznosti. Ugotavljanje prištevnosti pomeni ugotavljanje dejstev po pravilih dokaznega postopka. Vztrajanje revizije na postavitvi izvedenca pomeni uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar pa v reviziji ni dovoljeno.
kolektivni delovni spor - veljavnost kolektivne pogodbe - arbitražni postopek - procesne predpostavke za sodno varstvo
Sodno varstvo v kolektivnem delovnem sporu ni dovoljeno, če predhodno ni sprožen predvideni postopek za mirno rešitev spora (prvi odstavek 15. člena ZDSS). Če je s kolektivno pogodbo ustanovljena arbitraža pristojna za reševanje medsebojnih sporov med strankami in udeleženci kolektivne pogodbe, je arbitražni postopek procesna predpostavka za sodno varstvo.
ZPP (1977) člen 421, 421-9. ZDR (1990) člen 100, 100/1-6.ZOR člen 185, 185/3, 190.
prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zdravstvena sposobnost za delo - obnova postopka - povrnitev škode - denarna odškodnina - popolna odškodnina
Kasneje ugotovljena diagnoza bolezni je lahko nov dokaz in kot tak utemeljen obnovitveni razlog po 9. točki 421. člena ZPP-77.
Ugotovitev sodišča, da delavec ni neupravičeno izostal z dela, ker iz zdravstvenih razlogov za delo ni bil sposoben, pomeni da ni obstajala zakonska podlaga za prenehanje delovnega razmerja po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR. Načelo popolne odškodnine zagotavlja, da oškodovanec ne dobi manj, pa tudi ne več kot znaša škoda, ki jo je utrpel. Če bi se izkazalo, da tožnik ves čas do invalidske upokojitve ni bil sposoben za delo, ni podlage za izplačilo plače, kot bi jo prejemal, če bi delal.
Da bi se lahko govorilo o nevestnem opravljanju delovnih obveznosti je potrebno, da nevestnost jasno in izrazito, po svoji intenziteti ali na drug način presega običajno nevestnost, ki se lahko pripeti vsakemu povprečno vestnemu delavcu pri njegovem delu.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/2, 118, 277, 277/1, 277/2.
vrnitev v prejšnje stanje - odgovor na tožbo - predhoden preizkus tožbe - rok za vložitev odgovora na tožbo - predpostavke za izdajo zamudne sodbe
Tožena stranka v roku, določenem v 277. členu ZPP, sodišču ni poslala odgovora na tožbo. Odgovor je bil poslan in je na sodišče tudi prispel po poteku določenega tridesetdnevnega roka. Osnovna predpostavka za izdajo zamudne sodbe je bila v skladu z določbo prvega odstavka 318. člena ZPP izpolnjena. Odgovoru na tožbo ni bil priložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je tedaj očitno že prenehal vzrok, ki ga je tožena stranka navajala kot vzrok zamude roka. Sodišče bi moralo predlog za vrnitev v prejšnje stanje ob dejstvu, da je bil vložen tudi prepozno, v skladu z določbo prvega odstavka 120. člena ZPP, zavreči. Tudi če je predlog obravnavalo kot pravočasno vložen, bolezen direktorja ne more biti razlog upravičen vzrok za zamudi zakonskega roka. Poslovanje gospodarske družbe mora biti organizirano tako, da ali preko sodelavcev ali preko pooblaščencev normalno poteka ne glede na zdravstveno stanje zaposlenih.
ugotovitvena tožba - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - revizija - revizijski razlogi - nedopustnost vložitve ugovora pomanjkanja pravne koristi, šele v revizijskem postopku
Tožena stranka je šele v reviziji trdila, da tožeča stranka ni izpolnila pogojev za ugotovitveno tožbo po drugem odstavku 181. člena ZPP in da zato tudi ni bilo pogojev za izdajo ugotovitvene sodbe. Tak ugovor šele na revizijski stopnji ni dovoljen, ker drugi odstavek 339. člena ZPP med absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka ne našteva kršitev v zvezi s 181. členom ZPP. Reviziji zaradi tega ni mogoče ugoditi (1. in 2. točka prvega odstavka 370. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena in 378. členom ZPP).
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - kršitev delovnih obveznosti - disciplinski ukrep
Disciplinski organ lahko, povsem neodvisno od organov kazenskega pregona, ugotavlja, ali je kršilec delovnih obveznosti z dejanjem, ki po svoji naravi pomeni prekršek, kršil delovne obveznosti, in mu je zanje mogoče izreči disciplinski ukrep. Ker je bilo ugotovljeno, da je revidentovo ugotovljeno ravnanje predstavljalo prekršek, s katerim je kršil ugled državnega organa, so bili izpolnjeni pogoji za izrek disciplinskega ukrepa.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. ZTPDR člen 75, 75/2-3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Podan je zakonit razlog za prenehanje delovnega razmerja po 6. točki prvega odstavka 100. člena ZDR, če delavec ne pride na delo in svojega izostanka ne opraviči. Po ZTPDR (3. točka drugega odstavka 75. člena) gre za prenehanje delovnega razmerja brez soglasja delavca, čeprav delavec v bistvu s svojim ravnanjem jasno pokaže svojo voljo, da ne želi več delati. Za presojo ali gre za odsotnost z dela je bistveno, kje mora delavec delo opravljati, ne pa sedež družbe.
pripor - kazniva dejanja zoper javni red in mir - ponovitvena nevarnost - trajanje pripora pred vložitvijo obtožnega predloga - varnostni ukrep oddaje v zavod za duševno bolne
Zoper obsojenko je tekel kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja po 292.b členu KZ-67, za katerega je bila predpisana kazen najmanj treh mesecev do treh let zapora, in lahke telesne poškodbe po 2. odstavku 142. člena KZ-67, za katero je bila predpisana kazen do enega leta zapora. Glede na določbo 2. odstavka v zvezi z 2. točko 1. odstavka 396. člena ZKP-67 je lahko pripor zaradi kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po 292.b členu KZ-67 pred vložitvijo obtožnega predloga trajal največ osem dni. Ker zoper obsojenko v tem roku obtožni predlog ni bil vložen, bi jo moral preiskovalni sodnik izpustiti na prostost.