kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija - premoženjska korist - poskus goljufije - opis dejanja
Kaznivo dejanje po 1. in 2. in 3. odstavku 217. člena KZ je lahko podano tudi takrat, ko storilec s kaznivim dejanjem sebi ali drugemu ne pridobi nobene prremoženjske koristi, pač pa v posledici njegovega goljufivega ravnanja za oškodovanca nastane premoženjska škoda -
seveda pod pogojem, da je storilec ravnal z namenom, da sebi ali drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist.
Če gre za poskus kaznivega dejanja po 1. odstavku 217. člena KZ in če storilec vnaprej ne ve, v kakšnem znesku mu bo uspelo pridobiti korist, katere okvir pa je sicer določen ali določljiv, zadošča, da je iz opisa dejanja razvidno, da je storilec ravnal z goljufivim namenom pridobiti si protipravno premoženjsko korist brez opredelitve, kolikšna bo.
povrnitev škode - posredni oškodovanci - pogodba o delu - odškodninska odgovornost za sopogodbenika - odgovornost naročnika - odgovornost za izvajalca - krivdna odgovornost - varstvo pri delu - nesreča na gradbišču - deljena odgovornost - vmesna sodba
Naročnik dela, ki je oddal delo svojemu delavcu na podlagi pogodbe o delu, je soodgovoren za delavčevo (izvajalčevo) nezgodo, ker je vedel, da izvajalec ni vešč dela na strehi, da ne uporablja varnostnih sredstev, da so dela strokovno zahtevna in ker kljub dogovorjeni sodelovalni dolžnosti ni učinkovito ukrepal na način dela, da bi bil ta varen.
pogodba o delu - gradbena pogodba - odprava napak - oblika pogodbe - jamčevanje za napake
Neserijska in nestandardizirana dela za odpravo posameznih napak na stanovanjskih blokih ne predstavljajo gradbenih del na obstoječem objektu iz prvega odstavka 630. člena ZOR, ampak predmet pogodbe o delu iz 600. člena ZOR. Zato za ta dela ni potrebna pismena pogodba iz drugega odstavka 630. člena ZOR.
Če je predmet vračanja premoženje društev, ta pa so bila civilnopravne osebe, potem je podana ovira za vračanje premičnin v naravi po določbi 3. odstavka 16. člena ZDen.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - spravljanje drugih čez mejo
Obsojenec je res že na ozemlju Republike Slovenije za neugotovljeno plačilo prevzel tri tuje državljane, ki so pred tem prestopili hrvaško-slovensko mejo, in jih pripeljal v M., kjer ga je prijela policija. Ker je deloval v organizirani skupini kot izvajalec točno določenega dejanja v sklopu prepovedanega spravljanja tujcev preko državne meje Republike Slovenije in to iz koristoljubnosti, so s tem izpolnjeni znaki kaznivega dejanja iz 2. odstavka 311. člena KZ.
postopek proti mladoletnikom - zagovornik po uradni dolžnosti - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - razlogi za vložitev zahteve
S tem ko vrhovni državni tožilec uveljavlja, da je bilo v postopku proti starejši mladoletnici prekršeno določilo 2. odstavka 455. člena ZKP-77, posledično pa še več drugih določil istega zakona, vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sodni postopek, ki je tekel pred pravnomočnim sklepom. To pa po določbi 489. člena ZKP-77 v postopku proti mladoletnikom ni dopustno.
denacionalizacija stavbe - upravičenec do denacionalizacije
Če vlagatelj denacionalizacijske zahteve ne more imeti položaja upravičenca v postopku denacionalizacije, niso izpolnjeni pogoji za uvedbo denacionalizacijskega postopka.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora
Glede na določbo 4. odstavka 420. člena ZKP zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora in odreditev hišnega pripora ter določitev varščine, ni dovoljena.
Ker je zoper oba obsojenca tekel enoten postopek v skladu z določilom 6. odstavka 32. člena ZKP, je zmotno mnenje, da se sodišče glede kaznivega dejanja, očitanega enemu obsojencu, ne bi smelo opreti na zagovor soobsojenca.
Če sta imeli obe stranki v enotnem postopku hkrati položaj obdolženca in oškodovanca, ju je treba obravnavati samo kot obdolžence in ju tako tudi zasliševati (in ne kot priče).
ZNP člen 37, 136, 136/2, 137.ZPP člen 31, 31/1, 33, 33/1, 34, 367, 367/2, 443, 443/1. ZPP (1977) člen 43, 43/1. Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov člen 9.ZS člen 134, 134/3.URS člen 23, 33, 126, 128.
zahteva za varstvo zakonitosti - načelno pravno mnenje - sodnik posameznik - pravna praznina - postopek za ureditev mej na podlagi močnejše pravice - vrednost spornega mejnega prostora - spor male vrednosti
Po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku se kot mejna vrednost v postopku za ureditev meje na podlagi močnejše pravice ponuja vrednost, pod katero se uporabi postopek v sporih majhne vrednosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21204
ZKP člen 442, 442/2.KZ člen 217, 217/1.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti zagovornika - kazniva dejanja zoper premoženje - goljufija
Kar se je vabilo zagovorniku za glavno obravnavo vrnilo z oznako "preseljen" in opombo, da je iz dotedanjega naslova odpotoval neznano kam, mu sodišče ni moglo poslati vabila na drug naslov, saj tudi sam sodišču ni sporočil spremembe naslova. Iz zapisnika je razvidno, da je imela obdolženka možnost vzeti si drugega zagovornika, kar je odklonila. Sodišče zato ni ravnalo v nasprotju z določbo 2. odstavka 442. člena ZKP, ko je glavno obravnavo opravilo brez zagovornikove navzočnosti, saj obramba ni bila obvezna.
popravni sklep - izvirnik sodbe - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje izreka s samim seboj
Ker se zapisnik o razglasitvi sodbe (izvirnik) popolnoma ujema s pisno izdelano sodbo, je sodišče prve stopnje v nasprotju s 1.
odstavkom 365. člena ZKP izdalo popravni sklep. S tem je namreč popravilo izvirnik ne pa pisno izdelane sodbe.
Izrek sodbe sodišča prve stopnje, naveden v zapisniku o glavni obravnavi, je sam s seboj v nasprotju, saj je v njem navedeno, da naj bi si obsojenka v določenem časovnem obdobju prilastila skupno 461.060,00 SIT, to pa se ne ujema z vsoto posameznih ugrabkov, prav tako navedenih v zapisniku o razglasitvi sodbe.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Tožničinega odhoda (z dovolilnico) v Beograd, kjer je imela očeta, ni mogoče šteti za takšen pobeg, ki bi predstavljal beg pred nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja.