zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti je nedovoljena, ker je vložena zoper sklep višjega sodišča o razveljavitvi prvostopenjske sodbe, kar je v nasprotju s 1. odstavkom 420. člena ZKP.
privatizacija stanovanj - zahteva za odkup - rok za uveljavljanje pravice do odkupa
Rok za uveljavljanje privatizacijskega odkupa določa prvi odstavek 123. člena SZ, po katerem je mogoče zahtevo vložiti v dveh letih po uveljavitvi zakona. SZ je začel veljati 19.10.1991 in je zato rok za uveljavljanje pravice do privatizacijskega odkupa potekel 19.10.1993.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Tožnica, ki je bila izgnana v Srbijo iz kraja na območju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, bi lahko pridobila status izgnanke, če bi od prenehanja prisilnega ukrepa dalje imela stalno prebivališče v RS; šolanje v Srbiji, zaradi katerega se je vrnila v Slovenijo v maju 1946 pa ni razlog, ki bi bil v smislu določb ZZVN upošteven pri priznanju statusa žrtve vojnega nasilja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status izgnanca
Tožniku, izgnancu v Bosni, je z mobilizacijo v Jugoslovansko vojsko dne 23.4.1945 prenehal status izgnanca; prav tako se čas, prebit v Jugoslovanski vojski od 23.4.1945 do maja 1947 ne šteje kot čas, prebit v izgnanstvu.
denacionalizacija delniške družbe - prenos imenske delnice - upravičenec
Imetnik imenske delnice ni upravičenec do denacionalizacije, če prejšnji imetnik, na katerega ime se delnica glasi, nanj ni prenesel pravic iz vrednostnega papirja na način, kot to določa zakon in če tak prenos tudi ni razviden iz same delnice.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je tožnik mož sodnice, ki sodi pri pristojnem sodišču, in tožbena trditev, da je tožena stranka odgovorna za škodo, ker je padel in se poškodoval na neočiščenem poledenelem parkirišču Okrožnega sodišča ..., sta okoliščini, ki predstavljata tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Status žrtev vojnega nasilja osebam, ki so bile v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 nasilno pregnane s svojega doma, zaradi izropanja stanovanja s strani okupatorja ali njegovih sodelavcev in se niso mogle vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece, je uredila šele novela ZZVN-D (Uradni list RS, št. 43/99). Zahtevo za priznanje statusa in pravic vojnega nasilja, na podlagi te spremembe, je mogoče vložiti šele po njeni uveljavitvi 19.6.1999.
uveljavljanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja za pokojnika
Tožnica ne more v upravnem postopku uveljavljati statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, ki bi sicer šle njenemu možu, ker gre za strogo osebne pravice. Ta status bi lahko uveljavljal le tožničin mož osebno, če bi ob uveljavitvi ZZVN še živel.
CZ (1976) člen 30b. Uredba o plačilu posebne takse za uvoženo blago v letu 1994.
carinske oprostitve - posebne takse
Do oprostitve plačila posebnih taks je upravičen uvoznik, ki uvaža blago pod pogoji iz 30.b člena CZ le, če predpis, ki je uvedel obveznost njihovega plačevanja tako izjemo predvideva.
Tožnik, ki je bil izseljen v Srbijo iz kraja na območju nekdanje Kraljevine Jugoslavije, bi lahko pridobil status žrtve vojnega nasilja, če bi imel od prenehanja prisilnega ukrepa dalje stalno prebivališče v Republiki Sloveniji; šolanje v Srbiji, zaradi katerega se je vrnil v Slovenijo v maju 1946, pa ni razlog, ki bi bil v smislu določb ZZVN upošteven za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
razveljavitev oporoke - rok za izpodbijanje oporoke - zastaranje - napotitev na pravdo
Razglasitev oporoke je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD. Nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to ne vplivajo, tako tudi ne napotitev na pravdo po 210. členu ZD.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - posredni oškodovanci - restriktivna razlaga - invalidnost kot trajno stanje - nezavestno stanje - smrt bližnjega
V zakonu določenim svojcem gre odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega le v tistih primerih, ko takšna invalidnost pomeni trajno stanje, ki je nastalo po končanem zdravljenju, v izjemnih primerih pa tudi, ko je trajalo dalj časa do smrti bližnjega.
Pri denacionalizaciji nekdanjih pokojninskih skladov je pomembna lastnost sklada (samostojni ali nesamostojni nosilci socialnega zavarovanja), ki so jo opredeljevali nekdanji predpisi o socialnem zavarovanju, saj je bil od te lastnosti odvisen način likvidacije sklada: določeni skladi so bili likvidirani posebej, za vsak posamezen sklad je bil lahko izdan akt, ki je temeljil na predpisu in 247. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
ugotovitev državljanstva - nesodelovanje stranke v postopku - ustavitev postopka
Ker je bil postopek za ugotavljanje državljanstva RS uveden na zahtevo stranke in postopka ni bilo mogoče končati brez njenega sodelovanja, ta pa se na poziv pristojnega upravnega organa ni odzvala kljub opozorilu na posledice, če vloge v določenem roku ne bo dopolnila, je upravni organ pravilno uporabil 38. člen ZDRS in postopek za ugotovitev državljanstva ustavil.
Za presojo pravic in obveznosti iz pogodbe o posredovanju ni pomembno, na kakšen način posrednik izpolni svojo obveznost, da si prizadeva najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev pogodbe (813. člen ZOR). Interesenta za pogajanje za naročitelje lahko poišče na primer preko pismenih, radijskih ali drugih oglasov, z neposrednimi stiki ali pa tudi preko tretjih oseb, kakor se je to zgodilo v obravnavanem primeru.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Med delovne deportirance po ZZVN ni mogoče uvrstiti oseb, ki jih je na delo poslal takratni nemški Delovni urad na nemškem zasedbenem območju in pri katerih obstajajo v času dela oziroma zaposlitve vsi elementi delovnega razmerja.
obseg revizijskega preizkusa sodbe sodišča druge stopnje - dejanska podlaga, ki jo upošteva revizijsko sodišče - nova dejstva
Če revident niti ne zatrjuje, v čem je zatrjevana kršitev določb pravdnega postopka, preizkus glede tega ni mogoč (386. člen ZPP 1977).
Drugostopensko sodišče je ugotovilo, da je zatrjevanje tožene stranke, da je najeta nepremičnina v denacionalizacijskem postopku, nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 496. člena ZPP 1977). Kot takšna ni postala del dejanske podlage sodbe pritožbenega sodišča in je tudi revizijsko sodišče ne sme upoštevati. Zatrjevanje revidenta v reviziji, da se nepremičnina nahaja v denacionalizacijskem postopku, je torej s stališča revizije novo dejstvo kljub temu, da ga je revident zatrjeval že v pritožbi.