zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Z izpodbijanjem dejanskega stanja, kot sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje, obsojenec uveljavlja razlog, iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
ZKP člen 200, 200/2, 201, 201/1-1, 201/1-3, 420, 420/2.
pripor - begosumnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sojenje v razumnem roku
S ponujanjem drugačne dokazne ocene kot jo vsebuje glede obeh pripornih razlogov napadeni pravnomočni sklep, zahteva za varstvo zakonitosti uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Iz tega razloga pa je ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
denarna odškodnina - posredni oškodovanci - posebno težka invalidnost kot pravni standard - povrnitev negmotne škode - sodna praksa
Odškodninsko pravo daje pravico do denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki izvira iz oškodovane osebe (neposredni oškodovanci.
Denarna odškodnina za škodo posrednih oškodovancev je izjema, ki jo slovenski pravni red omogoča v primeru smrti ali težke bližnjega svojca. Zako sodna praksa ozko tolmači standard težke invalidnosti.
Kup nesteptanega ali naritega snega, ki se je nahajal na smučišču v višini 30 do 50 cm in v površini 1,5 m x 1,5 m, je po dejanskih ugotovitvah takšna ovira, ki jo je bilo mogoče ob dobri vidljivosti na ustrezno razdaljo med smučanjem zaznati. Tudi povprečen smučar, ki se sicer lahko zanese na varno urejeno smučišče, mora smučati pazljivo in skrbno, da lahko prepreči nastanek večje škode zaradi ovire na smučišču, ki jo je sicer upravljalec smučišča dolžan odstraniti.
Mejaš ima sicer v lokacijskem postopku pravico udeleževati se postopka (49. člen ZUP), vendar lahko varuje svoje koristi le v okviru pogojev, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Ugovor osončenosti, ki ni med temi pogoji, ne more biti podlaga za izpodbijanje lokacijskega dovoljenja.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Glede na opis kaznivega dejanja, ki naj bi ga obsojenec storil in glede na njegov zagovor ter razloge prvostopenjske sodbe je podan precejšen dvom o tem, da naj bi obsojenec organiziral oborožen upor ali v njem sodeloval, organiziral ali pomagal, da se organizirajo oborožene tolpe ali njihovo vpadanje na ozemlje države z namenom izvrševati dejanja iz 2. člena ZKLD, ali da je vstopil v skupino, organizirano ali oboroženo za izvrševanje takih dejanj. Vrhovno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani sodbi in zadevo vrnilo v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču (427. člen ZKP).
Če je premoženje nacionaliziranega podjetja na podlagi sporazuma med pravnim prednikom zavezanega podjetja in SO prešlo na zavezano podjetje, potem je tožena stranka pravilno uporabila določbe 51. člena ZDen o tem, kdo je denacionalizacijski zavezanec.
ODZ paragraf 1320.ZOR člen 192, 192/1, 200, 203, 205.ZPP člen 367, 367/2, 377.
odgovornost za škodo po živali - ugriz psa - opustitev nadzorstva - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - deljena odgovornost - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Varstvo in nadzorstvo živali po pravnem pravilu 1320 bivšega ODZ morata biti taka, da je v bistvu onemogočeno, da bi žival koga poškodovala. Nadzorovanje mora biti prilagojeno konkretnim in predvidljivim situacijam. Do škodnega dogodka je prišlo v toženkini prisotnosti, toženka bi ga lahko predvidela in bi morala ustrezno ukrepati, pa ni. Gospodar mora psa obvladati.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS06474
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 177/2, 376, 376/1. ZUKZ člen 80.
zastaranje - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - pasivna legitimacija - pretrganje zastaranja - nova škoda - služenje vojaškega roka v JLA - pričetek teka zastaranja - odškodninska odgovornost države RS - subjektivni rok - mednarodna litispendenca - nočna hoja kolone vojakov po cesti - enotna odškodnina
Republika Slovenija je pasivno legitimirana v pravdi zaradi povrnitve škode, nastale tožniku med obveznim služenjem vojaškega roka leta 1985 v takratni JLA, in sicer na podlagi dodatne dejanske in pravne podlage v primerjavi s tisto, ki je veljala za nekdanjo skupno državo. Nova podlaga temelji na dejstvu osamosvojitve in takrat sprejetih osamosvojitvenih aktih. Pred osamosvojitvijo zastaranje proti njej ni moglo začeti teči in zato tudi ni moglo priti do pretrganja zastaranja. Ker pa je od njene osamosvojitve do vložitve tožbe preteklo več kot tri leta, je tožbeni zahtevek v pretežnem delu (razen glede nove škode) že zastaral.
Nočna hoja kolone vojakov po desni strani ceste je nevarna dejavnost, saj ugotovljene konkretne okoliščine tudi po splošnem pojmovanju in življenjskih izkušnjah predstavljajo večjo nevarnost nastanka škode od npr. nočne hoje posameznika po desni strani ceste.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21294
ZKP člen 395, 420, 420/2.KZ člen 11, 11/2, 11/3.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - prekoračeni silobran - odpustitev kazni
Uvodni del obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, katere vsebina je opredeljena v določbah 395. člena ZKP, je namenjena povzetku do takrat sprejetih odločitev. Zato ne predstavlja razlogov, s katerimi sodišče druge stopnje presoja pritožbene navedbe.
stroški kazenskega postopka - umik predloga za pregon
Ni dopustna razlaga, po kateri je sodišče v zvezi s predlogom za pregon vedno dolžno opozoriti oškodovanca na stroškovne posledice njegovega morebitnega umika. To bi poseglo v namen določbe 4.
odstavka 96. člena ZKP. To bo storilo izjemoma, če bodo okoliščine primera očitno kazale na to, da gre za oškodovanca, pri katerem je glede na njegove osebne lastnosti očitno, da ne more predvideti posledic takšnega dejanja.
ZPP 1977 člen 352, 352/1. ZTLR člen 5, 5/1.ZOR člen 154, 154/1.
pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - prekomerne imisije
Tožnik je v prepozni dopolnitvi pritožbe navajal nova dejstva in ponujal nove dokaze, s tem pa je uveljavljal tudi nove pritožbene razloge. To po izteku pritožbenega roka ni več mogoče. Poleg tega pa so se v dopolnitvi pritožbe zatrjevana nova dejstva in ponujeni novi dokazi po samih tožnikovih trditvah nanašali na situacijo, do katere naj bi prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Ker se izrek sodbe sodišča prve stopnje nanaša na dejansko in pravno situacijo v času izdaje te sodbe, sodišče druge stopnje takih objektivno kasneje nastalih dejstev in dokazov tudi sicer ne bi moglo upoštevati.
Za odločitev v tej pravdni zadevi je bilo pomembno ugotoviti le, ali je zatrjevano zamakanje v tožnikovi hiši posledica prekomernih imisij z nepremičnine tožencev, ne pa, kateri od več drugih možnih razlogov povzroča zatrjevano zamakanje.
nedovoljena pritožba - pritožba vložena v imenu mrtvega - ugotovitev državljanstva
Ker pri umrli fizični osebi gre za posledično nesposobnost biti stranka, odvetnik kljub pooblastilu ni mogel vložiti pritožbe v imenu pokojne osebe. Ker pa tudi po naknadnem pozivu sodišča odvetnik ni sporočil imen tožničinih dedičev in s tem niso bile odpravljene pomanjkljivosti, ki jih je imela pritožba ob vložitvi, takšne pritožbe pa ni zavrglo v predhodnem postopku že sodišče prve stopnje, jo je kot nedovoljeno, glede na določbe 3. odstavka 343. člena in 1. točke 365. člena ZPP/99 v zvezi s 16. členom ZUS, zavrglo pritožbeno sodišče.
ZOR člen 219. ZTLR člen 20, 20/1, 45. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - pridobitev lastninske pravice - odločba državnega organa - pravnomočna sodna odločba - solastnina - pravica do uporabe solastne nepremičnine - zmotna uporaba materialnega prava
Za pravilno uporabo določbe 219. člena ZOR je treba ugotoviti več okoliščin: pravico oseb, vključenih v to razmerje do imetništva stvari (najpogosteje lastninsko oziroma solastninsko pravico), uporabo stvari po drugi osebi na način, ki (delno ali v celoti)
izključuje uporabo upravičenca, čas take uporabe oziroma trajanje neupravičene uporabe in v zvezi s tem dejansko prikrajšanje upravičenca.
Tožeča stranka je v svoji vlogi, ki je bila poslana na sodišče 15.05.2000, predlagala zaslišanje priče I. G. Ta je 30.05.2000 sodišču sporočila, da se glavne obravnave ne more udeležiti in je v dveh odstavkih kratko napisala, kaj ji je o stvari znano. Tožeča stranka je nato na glavni obravnavi dne 16.06.2000 umaknila predlog za zaslišanje priče I. G. in ni predlagala, naj sodišče prebere vsaj njeno pisno izjavo. Ker torej tožeča stranka ni predlagala dokaza s pisno izjavo, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, da tega dokaza ni izvedlo.
ZTLR člen 49, 50, 50/1, 58, 58/2.URS člen 15, 15/3, 33, 67, 67/1.
spremenjene okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - lastnina - pridobitev stvarne služnosti - obremenitev služeče stvari - prenehanje služnosti, če ta postane nepotrebna - načelo restrikcije - omejitve lastninske pravice - ukinitev služnosti - pravica stvarne služnosti
Služnostna pravica omogoča uresničevanje gospodarske funkcije lastnine in je lahko vzrok za različne omejitve lastninske pravice drugega.
Načela sorazmernosti ni mogoče razlagati tako, da naj služnost v celoti preneha, če je potrebna le še za del gospodujočega zemljišča (33. in 67. člen URS ter 50. člen in drugi odstavek 58. člena ZTLR).
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - najemna pogodba - zakup nepremičnine - sprememba in vrnitev v zakup dane stvari - neupravičena pridobitev
Če je bilo ugotovljeno, da so bila vlaganja v toženčevo nepremičnino izvršena na podlagi vsaj dveh dogovorov, bi sodišči morali najprej ugotoviti njuno vsebino, in ugotoviti, kakšne pravice in obveznosti, predvsem pa za katero od strank, iz njiju izhajajo. Šele potem bi bilo mogoče oceniti in presoditi pomen ostalih okoliščin v zvezi z vlaganji v nepremičnino.
Določba 210. člena ZOR prihaja v poštev le tedaj, če je ena stranka na račun druge obogatena.