URS člen 25. ZDSS člen 14. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 373, 373-1.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - kršitev načela neposrednosti pred sodiščem druge stopnje
S tem, ko je pritožbeno sodišče brez obravnave drugače ocenilo izpovedbe prič, ki so bile zaslišane v postopku pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da je z drugačno dokazno oceno ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot sodišče prve stopnje. S takšnim ravnanjem je sodišče druge stopnje odvzelo stranki pravico do pritožbe, kar pa ne predstavlja le bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ampak tudi kršitev pravic, ki so zajamčene z Ustavo (25. člen Ustave RS).
delovno razmerje pri delodajalcu - konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Delodajalec ne more z enostransko izjavo odstopiti od zahteve po nadaljnjem spoštovanju konkurenčne klavzule. Če delavec ne prekrši svojih obveznosti iz konkurenčne klavzule, je upravičen do pogodbeno dogovorjenega nadomestila.
URS člen 22, 23, 23/1. ZPP (1977) člen 220, 220/2, 264, 264/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prevzem na delo v drugo organizacijo - sodni postopek - dokazi in izvajanje dokazov
Z določbo 22. člena URS se zagotavlja vsakemu enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. S to določbo je zagotovljena pravica vsake stranke, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so uveljavljana v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna. Ustavno jamstvo se zato odraža tudi v dokaznem postopku, vendar pa to ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga.
ZJSRS-C člen 19, 19/1. ZPPSL člen 8, 8/2, 160, 160/2-4.
stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja prijavljenih terjatev v stečaju - odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja
Določba prvega odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu RS (ZJSRS-C) uzakonja obveznost insolventnega delodajalca, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja ali prisilne poravnave, izplača enako odpravnino, kot jo imajo presežni delavci po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR).
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev zaradi nujnih potreb delovnega procesa
Delavec je lahko zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.
URS člen 14, 22. ZPP (1977) člen 5, 7, 7/2, 354, 354/2-7.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - načelo kontradiktornosti postopka
Samo v primeru, če stranki ni dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave oz. procesne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77.
delovno razmerje v državnih organih - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - pogojna odložitev izvršitve ukrepa - olajševalne okoliščine
Če glede na težo in način storitve kršitve delovne obveznosti, slabši delovni pogoji kot olajševalne okoliščine ne opravičujejo izreka pogojnega disciplinskega ukrepa, takega ukrepa ni mogoče izreči.
Opravljanje dela v slabših delovnih pogojih pa ne izključuje disciplinske odgovornosti delavca.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zloraba procesnih pravic - kaznovanje stranke - pritožba zoper sklep o denarni kazni - sodnik pristojnega višjega sodišča dodeljen na sodišče prve stopnje
V primeru, ko je sodnik, ki je izdal sklep o disciplinskem kaznovanju, sodnik krajevno pristojnega pritožbenega sodišča, nastane situacija, ko ni primerno, da pritožbo rešuje to sodišče.
Obdolženemu se v sklepu o odreditvi pripora očita obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja po 2. odstavku 311. člena KZ. To pa ne predstavlja prekoračenja pooblastil v smeri ugotavljanja kazenske odgovornosti za očitano kaznivo dejanje.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Zagovornica izpodbija ugotovitev o realni nevarnosti, da bi obtoženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj, s čimer uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tega z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - obstoj utemeljenega suma - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - predlog višjega državnega tožilca - rok za odločitev o pritožbi zoper sodbo, če je odrejen pripor - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - sojenje v razumnem roku
Dejstvo, da je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti razveljavilo prvostopno sodbo zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ne nasprotuje zaključku o obstoju utemeljenega suma, ki jo izkazuje pravnomočna obtožnica.
Sodišče druge stopnje ni vezano na predlog višjega državnega tožilca, danega na podlagi 2. odstavka 377. člena ZKP.
povrnitev negmotne škode - trajanje sodnega postopka in višina denarne odškodnine - enako varstvo pravic - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti
Čakanje na odškodnino ni posebna oblika nepremoženjske škode, za katero bi se številčno opredeljeno odmerila posebna odškodnina. Je le okoliščina, ki jo sodišče po ustaljeni sodni praksi ne upošteva v vsakem primeru, temveč izjemoma, kadar gre za posebne okoliščine, ki to upravičujejo. Med take okoliščine spada predvsem dolgotrajnost postopka. V obravnavani zadevi je od vložitve tožbe do izdaje sodbe sodišča prve stopnje preteklo le dobri dve leti in torej ne gre za izjemne okoliščine. Neutemeljeno je tožnikovo stališče o kršitvi njegove ustavne pravice do enakega varstva ker v primerjavo ponujeni primeri niso ustrezni, saj je pri teh oškodovancih šlo za hujše poškodbe.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja - višina preživnine za otroka
Glede na relativno nizko določeno preživnino in ugotovljene dohodke pa ni mogoče pritrditi reviziji, da očetov dohodek ne zadošča za njegovo preživetje oziroma da je očetovo preživetje zaradi določene preživnine ogroženo.
ZUS člen 59, 73. ZKZ (1986) člen 89, 89/2, 91.ZKZ člen 115.
komasacija
Če komasacijski udeleženec v komasacijskem postopku ne izpodbija nobene konkretne ugotovitve in zahteva le vračilo svojih zemljišč, s svojo zahtevo za vračilo istih, v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ne more uspeti.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - napoved pritožbe - odpoved pravici do pritožbe - pravnomočnost sodbe - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Sodišče prve stopnje obtožnega predloga ni vročilo obsojenčevemu zagovorniku, ni ga vabilo na glavno obravnavo, ki jo je opravilo v obdolženčevi nenavzočnosti, in mu ni vročilo sodbe. Domneva, da se je odpovedal pravici do pritožbe, v tem primeru v razmerju do zagovornika ni mogla učinkovati. Prvostopenjska sodba je zato postala pravnomočna šele, ko je sodišče druge stopnje odločilo o njegovi pritožbi, ki jo je vložil, ko je izvedel za sodbo. Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo sodišča prve stopnje vložena pred njeno pravnomočnostjo, je nedovoljena.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 2, 2/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja
Golo dejstvo, da se je soobsojeni F.N. "skrival pred oblastmi" ob izostanku sleherne konkretizacije očitkov v smislu 2. člena ZKLD, ni zakonita podlaga za uporabo 14. točke 3. člena ZKLD glede ravnanja obsojenega J.N. ml., ki je F.N.-ju nudil zavetišče in prehrano.
Tožnikov ugovor v pritožbi, da je revizijski rok potekel, še predno je bilo o reviziji odločeno, izkazuje tožnikov pravni interes za pritožbo, čeprav je že s tožbo uspel.
Odrejeni pripor ni pretiran poseg v pravice osebnosti in obdolženčeve ustavne pravice, ker je sodišče ugotovilo sorazmerje med priporom kot posegom v ustavno zavarovano pravico do osebne svobode in težo očitanega kaznivega dejanja glede na način storitve in število prepeljanih ilegalcev v smeri državne meje.
kršitev kazenskega zakona - odmera kazni - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kršitev kazenskega zakona naj bi bila podana s tem, ker je sodišče obsojenca obravnavalo kot povratnika. To stališče ni utemeljeno. Čeprav obsojenec v Sloveniji ni bil obsojen zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, pa je bil za tako dejanje pravnomočno obsojen v Bolgariji.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta po oceni sodišča - zavrženje revizije
Med postopkom ocenjena drugačna vrednost, pa čeprav narejena po pozivu sodišča, ne more vplivati na vrednost spornega predmeta, kadar gre za denarni zahtevek. Celotna vrednost spornega predmeta (celo seštevek po tožbi in nasprotni tožbi!) ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, zato ta ni dovoljena.