URS člen 22, 23, 23/1. ZPP (1977) člen 220, 220/2, 264, 264/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prevzem na delo v drugo organizacijo - sodni postopek - dokazi in izvajanje dokazov
Z določbo 22. člena URS se zagotavlja vsakemu enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih. S to določbo je zagotovljena pravica vsake stranke, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne njene trditve in stališča, če so uveljavljana v skladu z določbami pravdnega postopka in če niso očitno pravno nepomembna. Ustavno jamstvo se zato odraža tudi v dokaznem postopku, vendar pa to ne pomeni, da ima stranka pravico do izvedbe vseh dokazov, ki jih predlaga.
URS člen 25. ZDSS člen 14. ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 373, 373-1.
disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - kršitev načela neposrednosti pred sodiščem druge stopnje
S tem, ko je pritožbeno sodišče brez obravnave drugače ocenilo izpovedbe prič, ki so bile zaslišane v postopku pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da je z drugačno dokazno oceno ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot sodišče prve stopnje. S takšnim ravnanjem je sodišče druge stopnje odvzelo stranki pravico do pritožbe, kar pa ne predstavlja le bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ampak tudi kršitev pravic, ki so zajamčene z Ustavo (25. člen Ustave RS).
delovno razmerje pri delodajalcu - konkurenčna klavzula - nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule
Delodajalec ne more z enostransko izjavo odstopiti od zahteve po nadaljnjem spoštovanju konkurenčne klavzule. Če delavec ne prekrši svojih obveznosti iz konkurenčne klavzule, je upravičen do pogodbeno dogovorjenega nadomestila.
ZJSRS-C člen 19, 19/1. ZPPSL člen 8, 8/2, 160, 160/2-4.
stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja prijavljenih terjatev v stečaju - odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja
Določba prvega odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu RS (ZJSRS-C) uzakonja obveznost insolventnega delodajalca, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja ali prisilne poravnave, izplača enako odpravnino, kot jo imajo presežni delavci po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR).
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev zaradi nujnih potreb delovnega procesa
Delavec je lahko zaradi nujne potrebe delovnega procesa in organizacije dela, razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim.
URS člen 14, 22. ZPP (1977) člen 5, 7, 7/2, 354, 354/2-7.
delovno razmerje pri delodajalcih - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - sodni postopek - načelo kontradiktornosti postopka
Samo v primeru, če stranki ni dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave oz. procesne kršitve iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP-77.
delovno razmerje v državnih organih - disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - pogojna odložitev izvršitve ukrepa - olajševalne okoliščine
Če glede na težo in način storitve kršitve delovne obveznosti, slabši delovni pogoji kot olajševalne okoliščine ne opravičujejo izreka pogojnega disciplinskega ukrepa, takega ukrepa ni mogoče izreči.
Opravljanje dela v slabših delovnih pogojih pa ne izključuje disciplinske odgovornosti delavca.
Tožeča stranka je v svoji vlogi, ki je bila poslana na sodišče 15.05.2000, predlagala zaslišanje priče I. G. Ta je 30.05.2000 sodišču sporočila, da se glavne obravnave ne more udeležiti in je v dveh odstavkih kratko napisala, kaj ji je o stvari znano. Tožeča stranka je nato na glavni obravnavi dne 16.06.2000 umaknila predlog za zaslišanje priče I. G. in ni predlagala, naj sodišče prebere vsaj njeno pisno izjavo. Ker torej tožeča stranka ni predlagala dokaza s pisno izjavo, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, da tega dokaza ni izvedlo.
ZTLR člen 49, 50, 50/1, 58, 58/2.URS člen 15, 15/3, 33, 67, 67/1.
spremenjene okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - lastnina - pridobitev stvarne služnosti - obremenitev služeče stvari - prenehanje služnosti, če ta postane nepotrebna - načelo restrikcije - omejitve lastninske pravice - ukinitev služnosti - pravica stvarne služnosti
Služnostna pravica omogoča uresničevanje gospodarske funkcije lastnine in je lahko vzrok za različne omejitve lastninske pravice drugega.
Načela sorazmernosti ni mogoče razlagati tako, da naj služnost v celoti preneha, če je potrebna le še za del gospodujočega zemljišča (33. in 67. člen URS ter 50. člen in drugi odstavek 58. člena ZTLR).
povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - najemna pogodba - zakup nepremičnine - sprememba in vrnitev v zakup dane stvari - neupravičena pridobitev
Če je bilo ugotovljeno, da so bila vlaganja v toženčevo nepremičnino izvršena na podlagi vsaj dveh dogovorov, bi sodišči morali najprej ugotoviti njuno vsebino, in ugotoviti, kakšne pravice in obveznosti, predvsem pa za katero od strank, iz njiju izhajajo. Šele potem bi bilo mogoče oceniti in presoditi pomen ostalih okoliščin v zvezi z vlaganji v nepremičnino.
Določba 210. člena ZOR prihaja v poštev le tedaj, če je ena stranka na račun druge obogatena.
stroški kazenskega postopka - umik predloga za pregon
Ni dopustna razlaga, po kateri je sodišče v zvezi s predlogom za pregon vedno dolžno opozoriti oškodovanca na stroškovne posledice njegovega morebitnega umika. To bi poseglo v namen določbe 4.
odstavka 96. člena ZKP. To bo storilo izjemoma, če bodo okoliščine primera očitno kazale na to, da gre za oškodovanca, pri katerem je glede na njegove osebne lastnosti očitno, da ne more predvideti posledic takšnega dejanja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21294
ZKP člen 395, 420, 420/2.KZ člen 11, 11/2, 11/3.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obrazložitev odločbe sodišča druge stopnje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - silobran - prekoračeni silobran - odpustitev kazni
Uvodni del obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje, katere vsebina je opredeljena v določbah 395. člena ZKP, je namenjena povzetku do takrat sprejetih odločitev. Zato ne predstavlja razlogov, s katerimi sodišče druge stopnje presoja pritožbene navedbe.
ZPP 1977 člen 352, 352/1. ZTLR člen 5, 5/1.ZOR člen 154, 154/1.
pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - prekomerne imisije
Tožnik je v prepozni dopolnitvi pritožbe navajal nova dejstva in ponujal nove dokaze, s tem pa je uveljavljal tudi nove pritožbene razloge. To po izteku pritožbenega roka ni več mogoče. Poleg tega pa so se v dopolnitvi pritožbe zatrjevana nova dejstva in ponujeni novi dokazi po samih tožnikovih trditvah nanašali na situacijo, do katere naj bi prišlo po izdaji sodbe sodišča prve stopnje. Ker se izrek sodbe sodišča prve stopnje nanaša na dejansko in pravno situacijo v času izdaje te sodbe, sodišče druge stopnje takih objektivno kasneje nastalih dejstev in dokazov tudi sicer ne bi moglo upoštevati.
Za odločitev v tej pravdni zadevi je bilo pomembno ugotoviti le, ali je zatrjevano zamakanje v tožnikovi hiši posledica prekomernih imisij z nepremičnine tožencev, ne pa, kateri od več drugih možnih razlogov povzroča zatrjevano zamakanje.
ZOR člen 219. ZTLR člen 20, 20/1, 45. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - uporaba tuje stvari v svojo korist - pridobitev lastninske pravice - odločba državnega organa - pravnomočna sodna odločba - solastnina - pravica do uporabe solastne nepremičnine - zmotna uporaba materialnega prava
Za pravilno uporabo določbe 219. člena ZOR je treba ugotoviti več okoliščin: pravico oseb, vključenih v to razmerje do imetništva stvari (najpogosteje lastninsko oziroma solastninsko pravico), uporabo stvari po drugi osebi na način, ki (delno ali v celoti)
izključuje uporabo upravičenca, čas take uporabe oziroma trajanje neupravičene uporabe in v zvezi s tem dejansko prikrajšanje upravičenca.
nedovoljena pritožba - pritožba vložena v imenu mrtvega - ugotovitev državljanstva
Ker pri umrli fizični osebi gre za posledično nesposobnost biti stranka, odvetnik kljub pooblastilu ni mogel vložiti pritožbe v imenu pokojne osebe. Ker pa tudi po naknadnem pozivu sodišča odvetnik ni sporočil imen tožničinih dedičev in s tem niso bile odpravljene pomanjkljivosti, ki jih je imela pritožba ob vložitvi, takšne pritožbe pa ni zavrglo v predhodnem postopku že sodišče prve stopnje, jo je kot nedovoljeno, glede na določbe 3. odstavka 343. člena in 1. točke 365. člena ZPP/99 v zvezi s 16. členom ZUS, zavrglo pritožbeno sodišče.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek
Zahteva za varstvo zakonitosti je nedovoljena, ker je vložena zoper sklep višjega sodišča o razveljavitvi prvostopenjske sodbe, kar je v nasprotju s 1. odstavkom 420. člena ZKP.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7.ZKP člen 427.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Glede na opis kaznivega dejanja, ki naj bi ga obsojenec storil in glede na njegov zagovor ter razloge prvostopenjske sodbe je podan precejšen dvom o tem, da naj bi obsojenec organiziral oborožen upor ali v njem sodeloval, organiziral ali pomagal, da se organizirajo oborožene tolpe ali njihovo vpadanje na ozemlje države z namenom izvrševati dejanja iz 2. člena ZKLD, ali da je vstopil v skupino, organizirano ali oboroženo za izvrševanje takih dejanj. Vrhovno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani sodbi in zadevo vrnilo v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču (427. člen ZKP).
Če je premoženje nacionaliziranega podjetja na podlagi sporazuma med pravnim prednikom zavezanega podjetja in SO prešlo na zavezano podjetje, potem je tožena stranka pravilno uporabila določbe 51. člena ZDen o tem, kdo je denacionalizacijski zavezanec.