priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - prisilni mobiliziranec
Ker je bila določba drugega odstavka 2. člena ZZVN uveljavljena šele po odločitvi upravnega organa, se tožniku, ki je bil mobiliziran v kraju, ki leži v avstrijski deželi Spodnji Avstriji, ne more priznati statusa žrtve vojnega nasilja.
Člen 95 ZDavP predstavlja pravno podlago za uveljavljanje zakonskih zamudnih obresti od davčnih preplačil šele od 01.01.1997 dalje, ko je navedeni zakon stopil v veljavo. Navedeno določilo pa ne more predstavljati pravne podlage za vtoževane zakonske zamudne obresti od 31.12.1996, ker tedaj ta zakon še ni veljal. Obligacijskopravna podlaga pa zahtevka ni utemeljevala po določilu 214. člena ZOR, ker niso bile podane zahtevane predpostavke.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec
Zgodovinsko dejstvo je, da so nemški okupatorji pričeli nasilno izseljevati zavedne Slovence iz Štajerske, med njimi zlasti profesorje slovenščine, kulturne delavce in druge intelektualce, že v aprilu 1941; izseljevali so jih na podlagi seznamov, brez predhodne objave izselitve, zato je za odločitev o statusu begunca pomembna okoliščina tudi opravljanje tedanjega poklica, ki ga je imel begunec oziroma njegovi starši.
dodatek za pomoč in postrežbo - dodatek za posebno invalidnost
Tožena stranka, ki je v revizijskem postopku odpravila odločbo organa prve stopnje, izdano po uradni dolžnosti na podlagi prvega odstavka 123. člena ZVojI, ne v tem členu, ne v drugih zakonskih določbah ni imela podlage za izdajo odločbe z učinkom za nazaj.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - izkazovanje pobega pred pretečim nasiljem
Okoliščina, da je bila tožnikova družina prisilno izseljena, je pomembna za presojo, ali je taka izselitev grozila tudi tožniku in je zaradi tega pobegnil od doma.
Ker je bilo ugotovljeno, da je bilo sporno stanovanje ob uveljavitvi SZ hišniško stanovanje, tožnica kot stanovalka v takem stanovanju ne more uveljavljati nakup stanovanja po pogojih 117. člena SZ.
Za priznanje statusa delovnega deportiranca po ZZVN mora biti izkazano, da je okupator v obdobju od 6.4.1941 do 15.5.1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov poslal osebo na prisilno delo, kar pomeni, da jo je napotil h konkretnemu obveznemu delu.
javni razpis - izbira koncesionarja - položaj stranke
Vlagatelj zahtevka za revizijo javnega razpisa po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja ne pridobi sam po sebi položaja stranke v postopku upravnega spora, v katerem se izpodbija upravna odločba o podelitvi koncesije, s katero se konča razpisni postopek, v katerem pa ni sodeloval.
Sodba se lahko opira na dokaz, ki ni bil izveden v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta in o katerem se stranke niso mogle izjaviti, le če sodišče dokaz izvede na glavni obravnavi in da stranki možnost, da se o njem izjavi, sicer so bistveno kršena pravila postopka v upravnem sporu.
vročanje - posredno vročanje pri neuspeli osebni vročitvi po pošti
Po določbi 2. odstavka 87. člena ZUP (1986) se način posredne vročitve uporabi v primeru, če tistega, ki mu je treba spis osebno vročiti, ni najti na njegovem naslovu oziroma ni mogoče ugotoviti, kdaj in kje bi ga bilo mogoče na tem naslovu najti, pa ni ugotovljeno, da je odsoten; v tem primeru vročevalec pusti naslovniku pisno sporočilo o tem, kje lahko prevzame pošiljko. Če naslovnik pošiljke ne prevzame, kljub temu, da je o njej bil obveščen, se vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko vročevalec pusti naslovniku pisno sporočilo o tem, kje se pošiljka nahaja.
vrnitev stavbnega zemljišča, na katerem je prenehala lastninska pravica - pogoji
Ni podlage za vrnitev zemljišča pod pogoji, ki jih določa 2. odstavek 26. člena ZRPPN, ker je bilo tožniku zemljišče odvzeto na podlagi predpisa ki, zaradi načina prenehanja lastninske pravice ne predvideva možnosti odprave pravnomočne odločbe o prenehanju lastninske pravice.
Dejstvo, da je tožnica pobegnila iz Č. na drugo okupacijsko območje, kjer je bil njen mož redno zaposlen pri železnici, ne izkazuje neposrednega nasilja okupatorja, zaradi katerega bi bila prisiljena pobegniti. Zato je pravilna odločitev tožene stranke in sodišča prve stopnje, da ni izkazala pogojev za priznanje statusa begunke po ZZVN.
Upravni organ odvzame orožje, če so pri posamezniku ugotovljene okoliščine, zaradi katerih se lahko iz razlogov javnega reda in miru odkloni izdaja dovoljenja za nabavo oziroma posest orožja.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - izgnanec
Status žrtve vojnega nasilja - izgnanca pridobi oseba le za čas, dokler je zoper njo trajal prisilni ukrep prisilne izselitve; odhod iz kraja, kamor je bila prisilno izseljena, pomeni prekinitev trajanja prisilnega ukrepa prisilne izselitve.
Izgubljeni dobiček avtoprevoznika lahko predstavlja le razliko, ki ostane po odbitju vseh stroškov normalnega poslovanja (vključno z zdravstvenim in pokojninskim zavarovanjem, servisiranjem vozila itd.) in predvsem tudi javnih dajatev (davščin).
SZ člen 113, 125, 125/1, 147, 147/1.ZDen člen 29, 29/2, 88.
privatizacija stanovanj - izpraznitev stanovanja - vrnitev stanovanjske stavbe v postopku denacionalizacije - vrnitev nepremičnine v last - najem stanovanja za neprofitno najemnino - ničnost najemne pogodbe
Denacionalizacijska upravičenka, ki ji je bila zaradi izpolnjenih pogojev iz drugega odstavka 29. člena ZDen, stanovanjska hiša vrnjena v last, ima glede stanovanj v vrnjeni nepremičnini, obremenjenimi z najemnimi razmerji, le tiste pravice oziroma upravičenja, ki izhajajo iz določb 125. člena Stanovanjskega zakona. Ta določba je ne upravičuje k izpraznitvenim zahtevkom ali k zahtevku, po katerem mora prvotoženka, ki je kot najemodajalka sklepala najemne pogodbe, ostalim tožencem priskrbeti druga primerna stanovanja.
ZTPDR člen 17, 17/2. ZDR (1990) člen 36b, 36b/1, 36h, 36h/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavec - kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev - načelo enakosti
Čeprav je res, da KPND ne vsebuje določb, ki jih vsebuje splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti, da se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno razporejati, to ne pomeni, da se za negospodarske dejavnosti tako načelo ne uporablja. Načelo enakosti je ustavno načelo in je zato treba pri iskanju in določanju trajno presežnih delavcev, kjer je posledica za posameznega delavca izredno huda, postopek voditi tako, da se vsi, pri istem delodajalcu zaposleni delavci obravnavajo enako in imajo enake možnosti obdržati zaposlitev. Na take odločitve (določitev trajno presežnih delavcev) financerji ali ustanovitelji ne morejo in ne smejo imeti vpliva.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2, 100/1-12.ZZZPB člen 19, 19/1-1, 27, 27/1.ZOR člen 66, 66/1.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja na podlagi sporazuma - navidezni pravni posel
Da bi ostalo prikrito, da je tožnici dejansko prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi sporazuma (disimulirani sporazum), ji je bil izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežni delavki. Zato je kot način prenehanja delovnega razmerja tožnici pravno upošteven ta sporazum, saj so bili za njegovo veljavnost izpolnjeni vsi zakoniti pogoji iz 2. alinee 1. odstavka 100. člena ZDR.
ZDR (1990) člen 17, 33, 36f.URS člen 155, 155/1, 155/2.
delovno razmerje pri delodajalcih - trajno presežni delavci - pravica do odpravnine
Delavcu so bile zagotovljene pravice po zakonu, ki je veljal ob prenehanju delovnega razmerja. Zato ni upravičen do kasneje uzakonjene odpravnine po 36f členu ZDR.