davek od dohodka iz dejavnosti - obnova postopka - subjektivni rok
Neutemeljena je pritožbena navedba, da tožnik zaradi dela v tujini ni sledil objavam v Uradnem listu RS in je začel zanj teči subjektivni rok za obnovo upravnega postopka šele z dnem, ko ga je o stečaju obvestil odvetnik.
ZUS člen 73. ZUVDGA člen 8, 13, 13/1-8. ZGO člen 36, 36-1.
delno enotno dovoljenje za gradnjo - gradnja avtocest - izjava DARS-a kot dokazilo o pravici gradnje
Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v RS (ZUDVGA) posebej ureja postopek pridobivanja nepremičnin, potrebnih za graditev avtocest. Po določbi 8. alinee 1. odstavka 13. člena se šteje za dokaz, da ima investitor pravico graditi na določenem zemljišču, tudi izjava DARS-a, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu z določbo 8. člena in izdano potrdilo, da je bil uveden postopek razlastitve.
ZUS člen 60, 73.ZUJIPK člen 65.ZDen člen 68, 88.ZLPP člen 10, 11, 13.
lastninsko preoblikovanje podjetja po ZUJIPK
Ko gre za lastninjenje po ZUJIPK določbe iz 2. poglavja ZLPP niso niti mogle nadomestiti določb ZDen, ki urejajo zavarovanje denacionalizacijskih zahtevkov. Če ZUJIPK določa uporabo določb ZLPP, predpisuje pač uporabo tistih določb, ki jih je glede na potek časa še mogoče uporabiti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivnost odločanja pred višjim sodiščem
Po presoji Vrhovnega sodišča na korektnost in objektivnost odločanja na drugi stopnji ne more vplivati dejstvo, da je sklep sodišča prve stopnje izdal višji sodnik, ki je hkrati član stvarno pristojnega pritožbenega sodišča, saj ima to sodišče več pritožbenih senatov za odločanje v civilnopravnih pritožbenih zadevah. Tudi sicer osebno poznanstvo s sodnikom, ki je izdal odločbo sodišča prve stopnje, ni razlog za izločitev posameznih višjih sodnikov niti za prenos pristojnosti, saj morajo sodniki pri sojenju vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja.
denacionalizacija podjetja - lastninsko preoblikovanje zavezanega podjetja kot ovira za vrnitev premoženja v naravi
Če zavezano podjetje ni bilo pravočasno seznanjeno o denacionalizacijski zahtevi in o predlogu za izdajo začasne odredbe po 11. členu ZLPP, ki se je lastninsko že preoblikovalo na podlagi obeh soglasij agencije, ni več mogoča vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi - na sredstvih preoblikovanega podjetja.
SZ člen 124, 124/1, 124/2.ZOR člen 124, 125, 125/1, 126, 126/3, 129.
prodaja stanovanja po privatizacijskih določbah - razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - plačilo kupnine - zamuda pri plačilu obrokov kupnine
Če kupec ne zmore odplačevati obrokov za stanovanje, ki ga je kupil na podlagi določb VIII. poglavja SZ, lahko zahteva razvezo kupoprodajne pogodbe. V tem primeru mu je prodajalec dolžan povrniti že plačane obroke v realni vrednosti, zmanjšane za neprofitno najemnino, in s kupcem skleniti najemno pogodbo, če ta to želi (prvi odstavek 124. člena SZ). Toženka pa pred začetkom pravde in v pravdi ni zatrjevala, da ne zmore odplačevati obrokov, pa tudi razveze kupoprodajne pogodbe ni zahtevala. Zato je pravno zmotno njeno stališče, da je postala solastnik kupljenega stanovanja v sorazmerju z odplačanim delom stanovanja. Po določbi drugega odstavka 124. člena SZ lahko kupec, ki mu prodajalec ne želi vrniti že plačanih obrokov, res postane solastnik stanovanja v sorazmerju z odplačanim delom vrednosti stanovanja, vendar samo takrat, kadar iz razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku istega člena SZ, sam zahteva razvezo kupoprodajne pogodbe.
skrajšani postopek - pripor - sklep o podaljšanju pripora ob izreku sodbe - vročitev sklepa o podaljšanju pripora zagovornici
Ker sklep o podaljšanju pripora ni bil vročen obdolženčevi zagovornici, ni bilo pogojev za odločanje o obdolženčevi pritožbi zoper ta sklep. Glede na določbo 2. odstavka 388. člena v zvezi s 1. odstavkom 403. člena ZKP namreč višje sodišče o vseh pritožbah zoper isti sklep odloči z eno odločbo. To pa bo mogoče šele, ko bo sklep o podaljšanju pripora vročen zagovornici in bo tudi ona lahko vložila morebitno pritožbo.
izdaja dovoljenja za opravljanje drugih zavarovalnih poslov - nepopolna vloga
Organ, ki prejme nepopolno vlogo, mora storiti, kar je treba, da se pomanjkljivosti vloge odpravijo. Ni pravilno stališče, da ob ugotovljeni izgubi družbe, ki zahteva izdajo dovoljenja za opravljanje drugih zavarovalnih poslov, ni izpolnjen pogoj iz 5. odstavka 50. člena ZZav.
razrešitev direktorja - individualna pogodba o zaposlitvi - stvarna pristojnost
Delovnopravna zakonodaja je taka, da direktorji niso vedno samo v korporacijskem oziroma civilnopravnem razmerju z gospodarsko družbo, ker je pač dana tudi podlaga za sklenitev delovnega razmerja. V dispoziciji strank je, da se sporazumeta o pravicah in obveznostih direktorja in v spornem primeru je bilo to storjeno z individualno pogodbo o zaposlitvi. Ker je bil tožnik v delovnem razmerju pri toženi stranki, je tudi njegovo razrešitev in posledice razrešitve treba obravnavati kot individualni delovni spor, ne pa kot gospodarski oziroma korporacijski spor.
ZUS člen 60, 73.ZZVN člen 2, 2/2, 2/3, 2/5, 20, 29.ZVojI člen 101, 102.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - otrok, rojen staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja iz 1. in 2. odstavka 2. člena ZZVN
Za status otroka po določbi v času odločanja upravnega organa veljavnega 3. odstavka 2. člena ZZVN (sedaj 5. odstavek) je bistvena njegova osebna povezanost in s tem izpostavljenost nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom iz 1. in 2. odst. 2. člena ZZVN, ki trajajo zoper starše ali tistega od staršev, s katerim otrok ob rojstvu in v času trajanja prisilnih dejanj ali ukrepov živi.
povzročitev škode - služenje vojaškega roka - poškodba pri izvajanju vojaške vaje - seskok z vojaške ovire - odgovornost države - odgovornost za drugega - krivdna odgovornost - nedopustno ravnanje odgovornih vojaških oseb - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Materialnopravno pravilno pa je tudi odločeno, da za škodo, ki jo je utrpel tožnik, v celoti odgovarja toženka. Tožnik se je poškodoval pri seskoku z vojaške ovire imenovane "žirafa". Vodnik, ki bi moral nadzirati izvedbo vaje, je prišel na vežbališče z zamudo. Zato so vojaki izvedli vajo brez predhodnega ogrevanja. Tožnik se je poškodoval pri seskoku z višine najmanj treh metrov, seskočiti pa je moral na "trdo podlago". Navedene ugotovitve sodišč druge in prve stopnje ne dokazujejo le, da toženki ni uspelo dokazati, da je škoda nastala brez njene krivde, ampak dokazujejo celo obstoj njenih opustitev pri izvedbi vaje (tožnik in drugi vojaki so morali izvesti vajo neogreti, doskok z višine treh metrov ali celo več, pa izvesti na trdo podlago), zaradi česar ne more biti po presoji revizijskega sodišča prav nobenega dvoma, da je toženka tožniku odškodninsko odgovorna že na podlagi določbe prvega odstavka 154. člena ZOR.
Sodišči druge in prve stopnje sta toženki materialnopravno pravilno pojasnili, da v določbah Stanovanjskega zakona (28. člen) ni podlage za to, da bi tožnica kot upravnik stanovanjske zgradbe toženki izstavljala račune, saj je med toženko in druge lastnike stanovanj le porazdelila stroške, ki so nastali zaradi vzdrževalnih in drugih del.
pripor - koluzijska nevarnost (uničenje sledov kaznivega dejanja, vplivanje na pričo) - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženi je utemeljeno osumljen pomoči h kaznivemu dejanju ropa. V zvezi s pripornim razlogom po 2. točki 1. odstavka 201. člena ZKP je zato pravilno izpostavljena okoliščina, da s kaznivim dejanjem pridobljeni denar, katerega vsota je bila visoka, ni bil najden in da zaenkrat obstaja glede na obdolženčevo udeležbo pri storitvi kaznivega dejanja velika verjetnost, da bi na prostosti poskrbel za prikritje denarja.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Kolikor se vložnik ne strinja s prvostopno in pritožbeno dokazno oceno, s tem uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
ZDen člen 3, 4.ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2. ZUS člen 16.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - bistvena kršitev določb postopka - izrek sodbe v nasprotju z razlogi
Ker je prvostopno sodišče tožbi ugodilo in v celoti odpravilo odločbo tožene stranke ter ji zadevo vrnilo v ponoven postopek, v obrazložitvi sodbe pa je navedlo, da je tožena stranka pravilno odločila, da F.P. ni upravičenec do denacionalizacije, izrek izpodbijane sodbe nasprotuje v njej navedenim razlogom. Takšno postopanje predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki se v tem postopku uporablja na podlagi 16. člena ZUS.