ZDen člen 64, 64/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3, 129/1-4.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - zamuda roka - zavrženje zahteve
Glede na to, da je tožnik predmetno zahtevo za denacionalizacijo nesporno vložil 26. 4. 2012, je le-ta, ob upoštevanju določbe prvega odstavka 64. člena ZDen, vložena prepozno. To pomeni, da jo je prvostopenjski organ pravilno zavrgel po 3. točki prvega odstavka 129. člena ZUP.
DDV - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne v primeru, če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen. Ob predpostavki, da so bile storitve opravljene s pomočjo drugih gospodarskih subjektov, je ključnega pomena za (ne)priznavanje pravice do odbitka DDV, ugotavljanje in dokazna ocena objektivnih okoliščin in njihova povezava v smiselno celoto, ki bi s potrebno stopnjo prepričanja kazala na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da so bile transakcije, na katere se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezane z goljufijo izdajatelja računov ali drugih gospodarskih subjektov višje v dobavni verigi. Zato je treba zadostno dokazati objektivne dejavnike, na podlagi katerih je mogoče to ugotoviti ter konkretno obrazložiti, ali so v zadevi izpolnjeni pogoji za priznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV. Pri ocenjevanju tožnikovega subjektivnega elementa pa z natančno navedbo in analizo vseh ugotovljenih okoliščin na strani tožnika ter njihove povezanosti v smiselno celoto obrazložiti, zakaj se sklepa, da je tožnik za davčno goljufijo vedel ali bi vsaj moral vedeti.
Aktivna legitimacija stranke se mora presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na formalni status stranke v končanem prejšnjem postopku. Vse osebe, ne glede na to, ali so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali ne, če na njihove pravice ali pravne koristi nični upravni akt vpliva, so v enakem pravnem položaju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - odpust obveznosti
Ker je postopek osebnega stečaja že sam po sebi namenjen razreševanju slabega finančnega položaja, v katerem se je znašla tožnica, je pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči za vodenje tega postopka z obstojem premoženja dolžnika v navzkrižju tako z namenom, ki se zasleduje z institutom brezplačne pravne pomoči (zagotovitev pravice do socialne države in načelo enakosti) kot tudi z interesi, ki se zasledujejo v osebnem stečaju, katerega del je lahko tudi odločanje o odpustu obveznosti.
vpis stavbe v kataster stavb - evidentiranje zemljišča pod stavbo - elaborat za vpis stavbe - glavna obravnava
Iz 82. člena ZEN izhaja, da mora geodetsko podjetje v postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb opraviti obravnavo.
Predpisana objava elaborata ne more predstavljati gole formalnosti, pač pa je njen namen lahko le v varstvu pravic tam navedenih oseb, ki pa se lahko uresničuje le na način, da je tam navedenim osebam dejansko omogočeno seznaniti se z vsebino elaborata in na podatke podati pripombe, ki morajo biti nato ustrezno obravnavane.
Dokler tožnica ni seznanjena z vsebino elaborata tako, da bi lahko v postopku za izdelavo elaborata oziroma upravnem postopku učinkovito varovala svoje pravice, njene pasivnosti ni mogoče šteti kot strinjanja z vsebino elaborata ali kot opustitve ravnanja, glede katerega je v nadaljevanju prekludirana.
ZŠtip člen 9, 32, 33, 33/5. ZVis člen 65, 69, 69/1. Pravilnik o podeljevanju nagrad za prispevek k trajnostnemu razvoju družbe člen 4, 4/1.
javni razpis - nagrada za prispevek k trajnostnem razvoju - status študenta - pravice in ugodnosti študentov - delovno razmerje
Za konkreten primer določbe 69. člena Zakona o visokem šolstvu ne veljajo, oziroma da pri določbah Zakona o štipendiranju, ki se nanašajo na nagrado, ne gre za posebni predpis iz citirane določbe. Javni razpis pogoja, po katerem prijavitelj ni v delovnem razmerju, nesporno ne vsebuje. To pomeni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z javnim razpisom in kot takšna nezakonita.
ZDDPO-2 člen 11, 12, 12/3, 21, 21-6, 29. SRS standard 18. ZDoh-2 člen 48, 48/1.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odvetnik - ugotavljanje prihodkov - metoda stopnje dokončanosti del - brezplačno zastopanje strank - davčno priznani odhodki - popravek vrednosti terjatev - stroški reprezentance
Tudi za odvetnike se v zadevah odmere in pobiranja davkov uporabljajo predpisi o obdavčenju, ki veljajo za gospodarske subjekte, to pa so ZDavP-2, ZDoh-2, ZDDPO-2, ZGD-1 in SRS (2006). Tožnik ugovarja, da sklicevanje na SRS 18 ni dopustno, ker ne obravnava odvetniške dejavnosti. Ker glede uporabe SRS ni nobenih izjem, s tovrstnimi ugovori ne more uspeti.
Glede navedb tožnika, da ima (kot odvetnik) pravico, da svoje stranke zastopa tudi brezplačno in za takšno delo ni zavezan k plačilu davka, sodišče sicer nima pomislekov. Ugotavlja pa, da tožnik v obravnavanem primeru glede na podatke upravnih spisov ni uveljavljal, da bi za katero od strank opravljal storitve pro bono, to je na način, da bi bilo za te storitve že vnaprej znano, da kot odvetnik zanje ne bo prejel in tudi ne pričakoval kakršnegakoli plačila.
Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko je v zvezi z nekaterimi pregledanimi primeri glede ugotavljanja prihodkov uporabil metodo stopnje dokončanosti del, po kateri se izkazovanje prihodkov in stroškov ne odloži do popolne izpolnitve pogodbe, temveč se jih priznava postopno, med izvajanjem mandata. Na ta način se v okviru obravnavanja poslovnih dogodkov zagotavlja spoštovanje temeljne računovodske predpostavke strogega upoštevanja nastanka poslovnega dogodka.
Tudi glede izkazovanja popravka vrednosti terjatev in prevrednotovalnih poslovnih odhodkov ter posledično znižani davčni osnovi pri obračunu davka od dohodkov iz dejavnosti, tožnikov način evidentiranja ni pravilen. Davčno priznavanje odhodkov od oblikovanih popravkov vrednosti terjatev je po ZDDPO-2 omejeno in se oblikovani popravki vrednosti terjatev v letu oblikovanja med davčnimi odhodki ne priznajo. Lahko pa se priznajo v celoti ob njihovem dokončnem odpisu, vendar le ob izpolnjevanju pogojev iz 6. točke 21. člena ZDDPO-2, ki pa v tožnikovem primeru niso bili izpolnjeni.
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica 26. 2. 2010 vložila vlogo za odstranitev grmičevja in dreves malih dimenzij za ureditev njive na delu parc. št. 1137. Vendar pa je Zavod za gozdove z odločbo z dne 22. 4. 2010 odločil, da se ji krčitev gozda na sporni parceli ne dovoli. Glede na takšno odločitev Zavoda za gozdove ter ob upoštevanju določb ZG je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnici skladno z opredelitvami v prostorskih aktih občine ter v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 2010-2019 za odd. 219, po katerih je izkrčena površina na sporni parc. št. 1137 opredeljena kot gozd, z izpodbijano odločbo naložil izvedbo obnove le-tega.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Izjava dobavitelja ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu s 3. členom Uredbe 1207/2001 in je brez naslovnika, zato je bil tožnik utemeljeno pozvan k predložitvi originalne izjave, izdane s strani izvoznika s sedežem v drugi državi članici. Da bi se lahko preverila tudi verodostojnost njegove izjave je bil tožnik utemeljeno pozvan tudi za informativno potrdilo INF 4. Izjava ni izdana v skladu s členom 3 Uredbe 1207/2001, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Ker predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU o poreklu blaga, je zaključek tožene stranke pravilen.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - odločbe o prekrških
Prvostopenjski organ je upošteval vse pravnomočne odločitve organov pregona, ki jih je glede na pravila o izbrisu lahko in na njihovi podlagi utemeljeno sklepal, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o plačilu vseh izrečenih denarnih kazni, kajti razlog za domnevo obstaja že s tem, da je tožnik bil pravnomočno kaznovan za prekrške in kaznivo dejanje, kakor tudi, da želja tožnika, da ostane v Sloveniji, kaže na podrejanje pravnemu redu Republike Slovenije, saj v odločbi povzete ugotovitve izkazujejo ravno nasprotno.
imenovanje na položaj - imenovanje načelnika upravne enote - razveljavitev odločbe o imenovanju - razveljavitev pogodbe o zaposlitvi - stvarna pristojnost za razveljavitev - predlagatelj razveljavitve
Določba 74. člena ZJU je pravna podlaga tudi za razveljavitev odločbe o imenovanju na položaj, kot je bilo to v predmetni zadevi, ne le za razveljavitev odločbe o imenovanju v naziv in pogodbe o zaposlitvi.
Minister je pristojen, da izbere in imenuje načelnika upravne enote, kar glede na 76. člen ZJU pomeni, da lahko tudi predlaga razveljavitev odločbe o njegovem imenovanju na položaj. Tožbeni ugovor, da imata zgolj kandidata, ki sta se prijavila na javni natečaj, možnost začeti takšen postopek, nima pravne podlage, ker 65. člen ZJU v prvem odstavku dopušča to možnost neizbranemu kandidatu v postopku, ki je bil sicer zakonsko pravilno izveden, za kar pa ne gre v spornem primeru, saj kandidatoma sploh ni bila dana možnost udeležbe v postopku izbire.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka pred odločitvijo v konkretni zadevi tožnici ni zagotovila možnosti, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev v navedeni zadevi. Odločitev temelji na podatkih, pridobljenih iz javnih evidenc, glede katerih pa tožnica zatrjuje, da niso pravilni. Za izkazovanje slednjega tožnica v postopku ni imela možnosti. S tem je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke. V konkretni zadevi gre namreč za enostopenjski postopek in se je tožnica z razlogi za zavrnitev njene vloge seznanila šele, ko je prejela izpodbijano odločbo.
CSD je po prvem odstavku 185. člena ZZZDR imel pravno podlago za odločitev, glede postavitve začasnega skrbnika tožniku, da bo sam opravljal to dolžnost.
Če pa je CSD v primeru, ki ga tožnik izpostavlja v tožbi, presodil, da bi bilo primerneje, da bi v tam navedenem sodnem postopku sodišče postavilo tožniku kot začasnega zastopnika pravnika z opravljenim pravniškim državnim izpitom in ne kot skrbnika za posebni primer CSD, pa to še ni podlaga, iz katere bi bilo mogoče izvesti sklep, da CSD ni ali strokovno usposobljen ali primeren za opravljanje nalog skrbnika tožniku.
davek na dodano vrednost (DDV) - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Iz sodne prakse izhaja, da morajo nacionalni organi in nacionalna sodišča pravico do odbitka DDV zavrniti, če se na podlagi objektivnih dokazov ugotovi, da se je na to pravico sklicevalo z goljufijo ali zlorabo in bi se morali subjekti, ki sprejmejo vse ukrepe, ki jih je od njih mogoče zahtevati, da zagotovijo, da njihove transakcije niso del goljufije, pa naj gre za utajo DDV ali druge goljufije, zanesti na zakonitost teh transakcij, ne da bi tvegali, da izgubijo pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni pa v nasprotju s pravom EU od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega lahko razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje in da je opredelitev ukrepov, ki jih je v posameznem primeru razumno zahteval od davčnega zavezanca, ki želi uveljavljati pravico do odbitka DDV, da zagotovi, da njegove transakcije ne bodo del goljufije drugega trgovca, v glavnem odvisna od okoliščin posameznega primera.
Pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, je originarna pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa v smislu 42. člena SPZ, pravice morebitnih predkupnih upravičencev pa so, ob upoštevanju določbe 17. člena ZKZ, v postopku izvršbe zavarovane z določbami ZIZ, tako da mora predkupni upravičenec takoj po končani dražbi, to pa je na naroku za javno dražbo, uveljavljati predkupno pravico. Izvršilno sodišče preveri, ali mu položaj predkupnega upravičenca daje materialno pravo - v primeru, če gre za kmetijsko zemljišče, je to 23. člen ZKZ. Na podlagi te presoje lahko odloči, kdo je tisti ponudnik, ki bo moral sprožiti postopek odobritve pred upravnim organom (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Navedeno pomeni, da je v ZIZ, če je predmet izvršbe kmetijsko zemljišče, določen drugačen postopek glede zaščite in uveljavljanja predkupne pravice. Navedeno nadalje pomeni tudi, da je bila odločitev prvostopenjskega organa, ki je v spornem postopku odobritve pravnega posla presojal le obstoj ovir iz 1. in 4. alinee tretjega odstavka 19. člena ZKZ, pravilna.
javni poziv - subvencija - prvo reševanje stanovanjskega vprašanja - položaj mlade družine - za odločanje relevanten predpis
Ob nakupu stanovanja tožnikova družina še ni imela položaja mlade družine iz tretjega odstavka 26.a člena Zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja. To pa pomeni, da je izpodbijana odločitev, po kateri tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev subvencije, pravilna in zakonita.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - osebnost obdolženca - načelo pravičnosti
Okoliščina, ki vzbuja dvom o tem, da bi bila tožnica sama sposobna navajati vsa dejstva in predlagati dokazna sredstva, je v spornem primeru ta, da je tožnica tožbi predložila sklep Okrajnega sodišča v Celju, iz katerega izhaja nedvomno zelo slabo duševno stanje tožnice in izkazan vedenjski problem, ki se je odražal v začasnem pridržanju tožnice v psihiatrični bolnišnici.
register nevarnih psov - možnost sodelovanja v postopku - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik kot lastnik psa pred izdajo izpodbijane odločbe sploh ni sodeloval v postopku in ni bil seznanjen z dejstvi in okoliščinami, ki so bile ugotovljene v postopku. Tako mu ni bila dana možnost, da se o njih izjasni. Navedena kršitev pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZVO-1 člen 17, 17/6. Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju člen 4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - bazna postaja mobilne telefonije - vpliv sevanja na okolje - strokovno mnenje
Ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na izdelavo strokovnega mnenja, predložitev tehnične dokumentacije o antenah predvidene bazne postaje ter izdelovalca strokovnega mnenja, so neutemeljeni, saj so bili podani že med upravnim postopkom, upravni organ in izdelovalec strokovnega mnenja pa sta jih proučila in nanje ustrezno odgovorila.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Rok za vložitev tožbe je začel teči v torek 14. 5. 2013, rok za vložitev tožbe pa je potekel v sredo 12. 6. 2013. Tožnik je tožbo vložil priporočeno po pošti v četrtek, 13. 6. 2013. To pomeni, da je tožbo vložil po poteku zakonsko določenega roka.