ZPDI člen 20, 20/2, 26, 26/1. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2.
pravniški državni izpit - pritožba zoper negativno oceno pisnega dela izpita - zavrženje pritožbe - upravni spor - zavrženje tožbe - odločba o pristopu k ustnemu delu izpita
Izpodbijana odločba ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj gre pri ocenjevanju pisne naloge na pravniškem državnem izpitu s strani ocenjevalca za strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje.
komasacija - razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence - rok za odločitev o pritožbi - molk organa
Pri izdaji drugostopnih odločb res ni bil upoštevan rok iz 256. člena ZUP, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni nezakonitosti izdanih odločb. V takšnem primeru lahko stranka postopa v skladu z določili, ki veljajo za molk drugostopenjskega organa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča prepričljivo kažejo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - postopek osebnega stečaja - neizpolnitev postavljenega pogoja - vložitev predloga za začetek osebnega stečaja
Tožnica v zadevi v zvezi s postopkom osebnega stečaja, za katerega ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, organa ni obvestila o tem, ali je v določenem roku vložila predlog za začetek osebnega stečaja. Ker tožnica ni izpolnila postavljenega pogoja, do brezplačne pravne pomoči ni upravičena.
Postopek sprejema v zavod in postopek odločanja o oprostitvah pri plačilu storitve institucionalnega varstva sta dva ločena postopka, zato v postopku odločanja o oprostitvah ni mogoče odločati tudi o upravičenosti do storitve za posameznega upravičenca.
Neutemeljen je ugovor tožečih strank, da ju njun oče ni preživljal. Zanju je, sicer na podlagi prisile sodišča, preživninske obveznosti izpolnjeval v obsegu in na način, do katerega je bil sposoben. Glede na njegovo osebno stanje in premoženjske razmere je namreč imel omejene možnosti za preživljanje svojih otrok.
Tožeči stranki, kljub pozivu upravnega organa, pred izdajo izpodbijane odločbe nista predložili potrebnih podatkov in dokazil, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko izračunal plačilno sposobnost in posledično njune oprostitve in prispevke. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilno štel, da sta plačilno sposobni v višini oprostitve upravičenca, vsaka do 1/2.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Beltinci člen 11.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - namen uporabe objekta
Objekt je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja enkrat naveden kot industrijski objekt, drugič pa kot nestanovanjska kmetijska stavba. Prvostopenjski organ, ki je pred izdajo gradbenega dovoljenja dolžan preveriti skladnost objektov s prostorskimi akti, pa v postopku navedenega razhajanja ni razjasnil.
ZBPP, člen 40, 40/7. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 237/3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obrazložitev odločbe
Izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti po vsebini, ali je zakonit ali ne, ker v sklepu niso razvidni konkretni razlogi, zakaj je tožena stranka priznala nižje stroške tožniku, kot jih je ta prijavil oziroma kako je prišla do konkretnih izračunov stroškov po postavkah nagrade za postopek, začasno odredbo, narok, sporazum in potne stroške; na drugi strani pa tožnik pa v tožbi argumentirano navaja, da so stroški oziroma nagrada po navedenih postavkah izračunani in določeni v nasprotju z odvetniško tarifo in zakonom.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnica bi morala v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navesti, da ima v lasti osebno vozilo. Ker tega ni storila, je tožena stranka pravilno štela, da je tožnica v prošnji navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.
brezplačna pravna pomoč - dolžnost obveščanja organa o spremenjenih okoliščinah - vračilo prejetih sredstev
Zgolj okoliščina, da tožnik v roku 8 dni ni sporočil, da se je zaposlil, ne more imeti za posledico ugotovitve, da je bila brezplačna pravna pomoč neupravičeno dodeljena, če zamolčani podatki nimajo vpliva na pravico do brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral ugotavljati, ali je tožnica v postopku, v katerem ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pridobila premoženje oz. dohodke.
vpis v matični register - vpis podatkov o očetu - izjava o očetovstvu - overjena fotokopija oporoke - predhodno vprašanje - vprašanje ugotovitve očetovstva
Organ, ki vodi postopek, mora če naleti na predhodno vprašanje, ki se nanaša na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa, stranko zelo jasno in nedvoumno obvestiti, da je v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena ZUP, dolžan (s posebnim sklepom) postopek prekiniti, dokler ga ne reši pristojni organ. Stranki je organ dolžan dati tudi zelo jasna, natančna in točna navodila, pri katerem organu in v zvezi s čim mora začeti ustrezen postopek, kajti samo tako lahko stranka učinkoviti uveljavlja svoje pravice. Le navajanje zahtev po predložitvi določenih dokazov, kar je organ storil v konkretnem primeru, brez pojasnila glede določbe 148. člena ZUP in njenega vpliva na izvajanje dokaznega postopka v primerih, ko gre za vprašanje rešitve predhodnega vprašanja na matičnem področju, pa ne zadosti zahtevi iz 7. člena ZUP.
Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 27, 27/2.
kmetijstvo - javni razpis - dodelitev nepovratnih sredstev - finančna pomoč - nepredvidljivi dogodki v kmetijstvu - začasna nesposobnost za delo v kmetijstvu - nepopolna vloga - dokazila
Ker je tožnica uveljavljala finančno podporo zaradi začasne nezmožnosti za delo, ki se izkazuje z odločbo (oziroma odločbami) zdravstvene komisije (o bolniškem staležu), nezmožnosti za delo ni mogla izkazovati z dokumentacijo, ki izkazuje njeno invalidnost oziroma stopnjo priznane invalidnosti, saj je nastanek invalidnosti po Uredbi o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu in javnem razpisu drug škodni dogodek, v zvezi s katerim se lahko uveljavlja druga vrsta finančne podpore.
Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnica 26. 2. 2010 vložila vlogo za odstranitev grmičevja in dreves malih dimenzij za ureditev njive na delu parc. št. 1137. Vendar pa je Zavod za gozdove z odločbo z dne 22. 4. 2010 odločil, da se ji krčitev gozda na sporni parceli ne dovoli. Glede na takšno odločitev Zavoda za gozdove ter ob upoštevanju določb ZG je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je tožnici skladno z opredelitvami v prostorskih aktih občine ter v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote 2010-2019 za odd. 219, po katerih je izkrčena površina na sporni parc. št. 1137 opredeljena kot gozd, z izpodbijano odločbo naložil izvedbo obnove le-tega.
odločba o razlastitvi - nordijski center Planica - javna korist - sorazmernost
Cilj oziroma razlastitveni namen – izgradnja in delovanje Nordijskega centra Planica je stvarno upravičen. Javna korist, ki jo zasleduje, je realna. Izpodbijana ureditev prestane tudi drugo stopnjo testa sorazmernosti. Razlastitev kot sredstvo za dosego razlastitvenega namena je v obravnavanem primeru primerna in nujna.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru niso pojasnjene objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi, razlogi, ki pa se nanj sklicuje prvostopenjski organ in tožena stranka pa niso relevantni pri uveljavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV glede na novejšo sodno prakso SEU. Zgolj nezakonitosti, ki so na strani izdajatelja računa, ne zadoščajo, da bi tožniku lahko šel očitek, da je vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki so del utaje DDV.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravna zadeva - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je upravna zadeva.
Ker tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pomoči po pozivu organa za BPP ni dopolnila tako, kot je bila pravilno pozvana, saj njena prošnja vsebuje zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nima pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je organ za BPP tožničino prošnjo moral zavreči.
davčna izvršba - pravica do izterjave davka - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - za odločanje relevantni predpis - upravni spor - tožbena novota
Tožbeni ugovor o zastaranju začetka izterjave ni utemeljen. Tek petletnega relativnega zastaralnega roka je bil pretrgan z izdajo rubežnega zapisnika z dne 26. 5. 2003 ter nato še z izdajo rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 17. 8. 2006. Pravilno drugostopenjski organ ugotavlja tudi, da za zadevne obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje tudi absolutni desetletni zastaralni rok ob izdaji sklepa (30. 3. 2011) še ni potekel. Takšen zaključek je, z ozirom na rok plačila posameznih obveznosti iz seznama zaostalih obveznosti (15. 5. 2001 in kasneje) in datum izdaje izpodbijanega sklepa (30. 3. 2011), pravilen tudi v primeru, če se v skladu z doslej zavzetimi stališči tega in Vrhovnega sodišča za določitev začetka teka absolutnega zastaralnega roka upoštevajo določbe ZDavP-2 (in s tem dan, ko bi bilo davek treba plačati) in ne določbe ZDavP, ki jih je upošteval drugostopenjski organ.
Tožbene navedbe, da knjigovodsko stanje na kontu 2021 iz seznama izvršilnih naslovov ni pravilno, tožnica prvič uveljavlja v tožbi. Prav tako so novi vsi nadaljnji ugovori tožnice, ki jih je dala v sodnem postopku v tej zvezi. Ker iz spisov ni razvidno, da bi tožnica ne mogla ugovorov v zvezi z obveznostmi na kontu 2021 uveljavljati že v davčnem postopku, je sodišče štelo njene ugovore, kolikor se nanašajo na izračun obveznosti, za nedopustno tožbeno novoto in jih kot takšnih (kot ugovorov dejanske narave) pri odločanju ni upoštevalo.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - kaznivo dejanje - odločbe o prekrških
Prvostopenjski organ je upošteval vse pravnomočne odločitve organov pregona, ki jih je glede na pravila o izbrisu lahko in na njihovi podlagi utemeljeno sklepal, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati tožnikove navedbe o plačilu vseh izrečenih denarnih kazni, kajti razlog za domnevo obstaja že s tem, da je tožnik bil pravnomočno kaznovan za prekrške in kaznivo dejanje, kakor tudi, da želja tožnika, da ostane v Sloveniji, kaže na podrejanje pravnemu redu Republike Slovenije, saj v odločbi povzete ugotovitve izkazujejo ravno nasprotno.
davek na dodano vrednost (DDV) - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Iz sodne prakse izhaja, da morajo nacionalni organi in nacionalna sodišča pravico do odbitka DDV zavrniti, če se na podlagi objektivnih dokazov ugotovi, da se je na to pravico sklicevalo z goljufijo ali zlorabo in bi se morali subjekti, ki sprejmejo vse ukrepe, ki jih je od njih mogoče zahtevati, da zagotovijo, da njihove transakcije niso del goljufije, pa naj gre za utajo DDV ali druge goljufije, zanesti na zakonitost teh transakcij, ne da bi tvegali, da izgubijo pravico do odbitka vstopnega DDV. Ni pa v nasprotju s pravom EU od subjekta zahtevati, da ravna tako, kot se od njega lahko razumno zahteva, da se prepriča, da transakcija, ki jo je opravil, ni del davčne utaje in da je opredelitev ukrepov, ki jih je v posameznem primeru razumno zahteval od davčnega zavezanca, ki želi uveljavljati pravico do odbitka DDV, da zagotovi, da njegove transakcije ne bodo del goljufije drugega trgovca, v glavnem odvisna od okoliščin posameznega primera.
Aktivna legitimacija stranke se mora presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na formalni status stranke v končanem prejšnjem postopku. Vse osebe, ne glede na to, ali so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali ne, če na njihove pravice ali pravne koristi nični upravni akt vpliva, so v enakem pravnem položaju.