ZGO-1 člen 62. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za "Podeželje občine Izola" člen 30, 30/1. Statut Občine Izola člen 101. ZKZ člen 3č. ZUP člen 2.
kmetijsko zemljišče - soglasje za gradnjo - preklic soglasja
Za izdajanje soglasja za gradnjo novih objektov na kmetijskih površinah izven ureditvenega območja naselja občinska uprava ni pristojna.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države - pogoj za priznanje pravice do odškodnine
Upravni organ ni dolžan ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po tujih predpisih, saj bi to pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih, kar pa presega odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po ZDen. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.
komasacija - razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence - rok za odločitev o pritožbi - molk organa
Pri izdaji drugostopnih odločb res ni bil upoštevan rok iz 256. člena ZUP, vendar pa to samo po sebi še ne pomeni nezakonitosti izdanih odločb. V takšnem primeru lahko stranka postopa v skladu z določili, ki veljajo za molk drugostopenjskega organa.
vpis v matični register - vpis podatkov o očetu - izjava o očetovstvu - overjena fotokopija oporoke - predhodno vprašanje - vprašanje ugotovitve očetovstva
Organ, ki vodi postopek, mora če naleti na predhodno vprašanje, ki se nanaša na obstoj kaznivega dejanja, na obstoj zakonske zveze ali na ugotovitev očetovstva ali če zakon tako določa, stranko zelo jasno in nedvoumno obvestiti, da je v skladu z določbo prvega odstavka 148. člena ZUP, dolžan (s posebnim sklepom) postopek prekiniti, dokler ga ne reši pristojni organ. Stranki je organ dolžan dati tudi zelo jasna, natančna in točna navodila, pri katerem organu in v zvezi s čim mora začeti ustrezen postopek, kajti samo tako lahko stranka učinkoviti uveljavlja svoje pravice. Le navajanje zahtev po predložitvi določenih dokazov, kar je organ storil v konkretnem primeru, brez pojasnila glede določbe 148. člena ZUP in njenega vpliva na izvajanje dokaznega postopka v primerih, ko gre za vprašanje rešitve predhodnega vprašanja na matičnem področju, pa ne zadosti zahtevi iz 7. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Tožnica bi morala v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navesti, da ima v lasti osebno vozilo. Ker tega ni storila, je tožena stranka pravilno štela, da je tožnica v prošnji navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku
Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral ugotavljati, ali je tožnica v postopku, v katerem ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, pridobila premoženje oz. dohodke.
ZMZ člen 3, 33. ZUP člen 9, 138. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 15, 15/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici eu - predaja prosilca avstriji - družinski član v sloveniji - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranka je kršila določili 1. odstavka 9. člena in 1. odstavka 138. člena ZUP, ker ni po vsebini razčiščevala dejstev v zvezi z združevanjem družine, ki so relevantna z vidika 15(1) člena Dublinske uredbe, in je nepopolno ugotovila dejansko stanje.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - podaljšanje omejitve gibanja - za obravnavanje prošnje odgovorna država članica EU - predaja prosilca odgovorni državi članici
Pri izdaji sklepa o podaljšanju omejitve gibanja, je v konkretni zadevi bistveno zgolj to, da je bil sklep po prvem odstavku 63. člena ZMZ izdan, kar je prvi pogoj za omejitev gibanja po četrti alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ. Nadaljnji pogoj za ta razlog za omejitev gibanja pa je, da morajo obstajati utemeljeni razlogi, da se bo prosilec predaji izognil, ki pa je po presoji sodišča tudi podan in ga je toženka v izpodbijanem sklepu ustrezno obrazložila.
ZPDI člen 20, 20/2, 26, 26/1. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2.
pravniški državni izpit - pritožba zoper negativno oceno pisnega dela izpita - zavrženje pritožbe - upravni spor - zavrženje tožbe - odločba o pristopu k ustnemu delu izpita
Izpodbijana odločba ni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, saj gre pri ocenjevanju pisne naloge na pravniškem državnem izpitu s strani ocenjevalca za strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - revizija
Dejanske okoliščine, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, po presoji sodišča prepričljivo kažejo, to je z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - upravna zadeva - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je upravna zadeva.
Ker tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pomoči po pozivu organa za BPP ni dopolnila tako, kot je bila pravilno pozvana, saj njena prošnja vsebuje zgolj podatke o zadevi ter o obliki in obsegu uveljavljanja brezplačne pravne pomoči, nima pa ostalih podatkov iz tretjega odstavka 32. člena ZBPP, je organ za BPP tožničino prošnjo moral zavreči.
Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost petega odstavka 113. člena ZDoh-2 z vidika 14. člena Ustave, to je neustavnost davčne olajšave za čezmejne delovne migrante, ker za njihov privilegiran davčni položaj niso izkazani razumni in stvarni razlogi, ki izhajajo iz narave stvari. Vendar pa s svojo odločbo v določbe zakona in v pravni položaj tožnice ni poseglo. Z odločitvijo, da se peti odstavek 113. člena ZDoh-2 uporablja do odprave ugotovljene protiustavnosti, je zavarovalo le upravičena pričakovanja (privilegiran položaj) čezmejnih delovnih migrantov glede razpolaganja s svojim neobdavčljivim delom dohodka. Kljub ugotovljeni protiustavnosti v določbah ZDoh-2 torej tudi po odločbi Ustavnega sodišča ni podlage za priznanje davčne olajšave drugim davčnim zavezancem. Enakosti s stanjem, ki ga je Ustavno sodišče spoznalo za neustavno, namreč ni mogoče uveljavljati.
ZBPP člen 11, 12, 14. ZUJF člen 152. SPZ člen 66. ZZZK člen 80.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za pridobitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - razpolaganje z nepremičnino
Organ za BPP za potrebe postopka za dodelitev brezplačne pravne pomoči je pravilno ugotovil premoženjsko stanje tožnika, ko se je oprl na podatke zemljiške knjige in na njihovi podlagi upošteval, da tožnik, zaradi prepovedi odtujitve in obremenitve, lahko razpolaga s polovico nepremičnine, kot je vpisana v zemljiški knjigi.
Na tožnikovi polovici nepremičnine ni vknjižena nobena pravica ali pravno dejstvo, ki omejuje lastninsko pravico, zato lahko tožnik dejansko razpolaga z njo v pravnem prometu. Zaznamba spora pa ni ovira za nadaljnje vpise. Okoliščine, na katere se sklicuje tožnik v tožbi (da zaradi zaznamb spora nepremičnin ni mogoče prodati ali obremeniti, saj nihče ne bi prevzel tveganja, da ne bo postal lastnik), so dejanske okoliščine, ki lahko zmanjšujejo možnost pravnega prometa, ga pa ne preprečujejo, in kot take niso upoštevne.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - davčni dolg
Zgolj ugotovljena zapadla obveznost do države (katero namerava tožnik očitno poravnati) ne more biti podlaga za zaključek, da obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje po peti alineji prvega odstavka 43. člena ZTuj-1.
davčna izvršba - pravica do izterjave davka - zastaranje - relativni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - za odločanje relevantni predpis - upravni spor - tožbena novota
Tožbeni ugovor o zastaranju začetka izterjave ni utemeljen. Tek petletnega relativnega zastaralnega roka je bil pretrgan z izdajo rubežnega zapisnika z dne 26. 5. 2003 ter nato še z izdajo rubežnega in cenilnega zapisnika z dne 17. 8. 2006. Pravilno drugostopenjski organ ugotavlja tudi, da za zadevne obveznosti iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje tudi absolutni desetletni zastaralni rok ob izdaji sklepa (30. 3. 2011) še ni potekel. Takšen zaključek je, z ozirom na rok plačila posameznih obveznosti iz seznama zaostalih obveznosti (15. 5. 2001 in kasneje) in datum izdaje izpodbijanega sklepa (30. 3. 2011), pravilen tudi v primeru, če se v skladu z doslej zavzetimi stališči tega in Vrhovnega sodišča za določitev začetka teka absolutnega zastaralnega roka upoštevajo določbe ZDavP-2 (in s tem dan, ko bi bilo davek treba plačati) in ne določbe ZDavP, ki jih je upošteval drugostopenjski organ.
Tožbene navedbe, da knjigovodsko stanje na kontu 2021 iz seznama izvršilnih naslovov ni pravilno, tožnica prvič uveljavlja v tožbi. Prav tako so novi vsi nadaljnji ugovori tožnice, ki jih je dala v sodnem postopku v tej zvezi. Ker iz spisov ni razvidno, da bi tožnica ne mogla ugovorov v zvezi z obveznostmi na kontu 2021 uveljavljati že v davčnem postopku, je sodišče štelo njene ugovore, kolikor se nanašajo na izračun obveznosti, za nedopustno tožbeno novoto in jih kot takšnih (kot ugovorov dejanske narave) pri odločanju ni upoštevalo.
Aktivna legitimacija stranke se mora presojati ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne pa glede na formalni status stranke v končanem prejšnjem postopku. Vse osebe, ne glede na to, ali so imele formalni status stranke v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta ali ne, če na njihove pravice ali pravne koristi nični upravni akt vpliva, so v enakem pravnem položaju.
koncesija za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali - podelitev koncesije - ustavitev postopka
V obravnavani zadevi se presoja sodišča omejuje na zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se izbira v postopku na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesije za izvajanje javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju Mestne občine Maribor ne opravi in se postopek ustavi. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta na zakoniti podlagi. V obrazložitvi sklepa so navedene vse stranke, ki so se prijavile na javni razpis ter pojasnjen razlog, zakaj izbira ni bila opravljena in ki se nanaša na nejasno določena in zahtevana dokazila v razpisni dokumentaciji, ki bi dokazovala izpolnjevanje pogoja iz 9. člena Pravilnika o pogojih za zavetišče za zapuščene živali. Izpodbijani sklep je bil torej izdan v skladu s pogoji, ki jih določa 59. člen ZJZP.
odločba o razlastitvi - nordijski center Planica - javna korist - sorazmernost
Cilj oziroma razlastitveni namen – izgradnja in delovanje Nordijskega centra Planica je stvarno upravičen. Javna korist, ki jo zasleduje, je realna. Izpodbijana ureditev prestane tudi drugo stopnjo testa sorazmernosti. Razlastitev kot sredstvo za dosego razlastitvenega namena je v obravnavanem primeru primerna in nujna.
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - dokazno breme - zmotna uporaba materialnega prava
V konkretnem primeru niso pojasnjene objektivne okoliščine, ki naj bi v obravnavani zadevi dokazovale, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo izdajatelja računa ali drugega gospodarskega subjekta višje v dobavni verigi, razlogi, ki pa se nanj sklicuje prvostopenjski organ in tožena stranka pa niso relevantni pri uveljavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV glede na novejšo sodno prakso SEU. Zgolj nezakonitosti, ki so na strani izdajatelja računa, ne zadoščajo, da bi tožniku lahko šel očitek, da je vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki so del utaje DDV.