ZRud člen 49, 50, 50/1, 50/1-8, 50/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-4.
dovoljenje za izvajanje del - pogoji za izdajo dovoljenja - sanacija kamnoloma - gospodarsko izkoriščanje kamnoloma
V postopku, ki se je začel na podlagi vloge tožnika za izdajo dovoljenja za izvajanje del po 50. členu ZRud, organ ne sme po vsebini presojati izpolnjevanja pogojev za izdajo dovoljenja po 49. členu ZRud. Namera oziroma namen tožnika namreč ni stvar presoje upravnega organa, v smislu ali tožnik izpolnjuje pogoje za izdajo drugega dovoljenja, kot za tisto, za katero je zaprosil.
O tožnikovem statusu rezidenta je bila izdana posebna odločba, s katero je bilo odločeno, da se tožnik za davčne namene šteje za rezidenta Slovenije od 1.1.2005. Če je o prehodnem vprašanju že odločeno s pravnomočnim posamičnim aktom, je organ na posamični akt vezan. Pravilna pa je izpodbijana odločitev tudi po višini.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - verodostojna knjigovodska listina - poslovanje z družbo v davčni oazi - davčni izogib - navidezni pravni posel
Knjigovodska listina je verodostojna le, če izkazuje poslovne dogodke verodostojno in pošteno. Listina mora biti sestavljena tako, da na njeni podlagi strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg poslovnih dogodkov. Davčni organ v obravnavani zadevi sicer formalnih pomanjkljivosti predloženih listin ne ugotavlja, ugotavlja pa neskladnost poslovnih dogodkov po predloženih listinah z vsebino dejansko nastalih poslovnih dogodkov in s tem njihovo vsebinsko neverodostojnost. V takem položaju je breme dokazovanja resničnosti poslovnih dogodkov, ki izhajajo iz knjigovodskih listin, na strani davčnega zavezanca.
Izpodbijana odločba ne temelji na predpostavki, da je poslovanje z „offshore“ družbami nezakonito, transakcije z njimi pa navidezne. Dejstvo, da gre za poslovanje z družbo, registrirano v davčni oazi, je le ena od številnih okoliščin, ki jih v zvezi z obravnavanimi poslovnimi dogodki ugotavlja davčni organ. Ni dvoma, da zakon poslovanja z družbo, registrirano v davčni oazi, ne prepoveduje. Prepoveduje pa sklepanje navideznih pravnih poslov in pravnih poslov, katerih edini namen je davčni izogib. V tem pogledu pa je pri presoji obravnavanega poslovnega dogodka dejstvo, da gre za poslovanje z offshore družbo, gotovo upoštevno.
Dejstvo, da tožeča stranka in družba A. v inšpiciranem obdobju nista bili povezani v smislu določb ZDDPO-2, ni sporno. Njuna povezanost se v izpodbijani odločbi na tej podlagi tudi ne ugotavlja in odločitev ne temelji na določbah zakona o transfernih cenah. Ugotavlja pa se, in to utemeljeno, da gre za medsebojno povezanost, ki omogoča usklajeno delovanje gospodarskih družb in katerega cilj je tudi po presoji sodišča izključno zniževanje davčne osnove in s tem davčne obveznosti tožeče stranke ter njeno prenašanje na offshore družbo s sklenitvijo (navideznih) pravnih poslov, ki jih v enakih ali primerljivih okoliščinah osebi brez ugotovljenih povezav ne bi sklenili. Sklenitev pogodbe o medsebojnem sodelovanju z družbo A. je tožeči stranki služila le kot podlaga za sklepanje posojilnih pogodb s fizičnimi osebami, v katerih kot posojilodajalec nastopa družba iz tujine in ne dejanski posojilodajalec - tožeča stranka, in s tem za prenos prihodkov iz naslova obresti na družbo v tujini. Ob takšni dejanski podlagi je odločitev pravilno utemeljena v določbah 74. člena ZDavP-2, po katerih navidezni pravni posli na obdavčenje ne vplivajo, če je z njimi prikrit drug pravni posel, pa je za obdavčenje merodajen ta pravni posel.
Skladno s 76. členom ZDDV-1 mora DDV plačati vsaka oseba, ki ga izkaže na računu, pa čeprav neupravičeno, ker gre za odtegnjeno obveznost, ki ne pomeni prihodka izdajatelja računa.
ZUreP-1 člen 92, 92/3, 93, 93/3, 93/5, 94, 100, 110, 110/2. EZ člen 59, 59, 59/3, 59/4.
uvedba razlastitvenega postopka - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - električni daljnovod - rekonstrukcija daljnovoda po obstoječi trasi - javna korist
Zakonodajalec je javno korist na abstraktni ravni že določil z opredelitvijo namena razlastitve oziroma omejitve lastninske pravice v 59. členu EZ. Za konkreten primer je treba ugotoviti, ali so izpolnjeni ti pogoji glede na tretji odstavek 93. člena ZUreP-1. Ker gre za rekonstrukcijo že obstoječega daljnovoda in ne novogradnjo, prvostopenjskemu organu glede na tretji odstavek 92. člena ZUreP-1 v zvezi s 110. členom ZUreP-1 tudi ni bilo treba ugotavljati, ali za dosego razlastitvenega namena razlastitveni upravičenec razpolaga z drugo ustrezno nepremičnino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Ker ni izpolnjen t.i. objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot ga določa 24. člen ZBPP, je organ za BPP tožnikovo prošnjo utemeljeno zavrnil.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZFPPIPP člen 397, 398, 399.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - odpust obveznosti
Tožnik je skupaj s predlogom za uvedbo stečajnega postopka podal tudi predlog za odpust obveznosti stečajnega dolžnika, zato bi moral organ za BPP pri presoji razumnosti njegovega predloga za osebni stečaj presojati tudi okoliščine v zvezi z možnostjo uspeha s predlogom odpusta obveznosti, pri čemer pa bi moral upoštevati pravni standard očitne nerazumnosti zadeve kot objektivnega kriterija za odobritev BPP po ZBPP.
V času, ko je tekel sodni postopek pred Upravnim sodiščem, je pred Ministrstvom za finance že tekel postopek skupnega dogovora o spornem vprašanju, to je o odmeri dohodnine tožniku za obravnavano leto. Ker so po mnenju Vrhovnega sodišča davčni organi, vključno s pristojnim organom v postopku skupnega dogovora, vezani na odločitev, ki jo v konkretnem primeru sprejme sodišče, in bi zato v primeru zavezujoče sodbe sodišča pred rešitvijo spora v postopku skupnega dogovora tožnik dejansko ostal brez varstva, ki mu ga sicer zagotavlja sklenjena konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja, je treba sodni postopek prekiniti in ga nadaljevati šele, ko je znan izid postopka sporazumevanja in ko se lahko postopek pred sodiščem prve stopnje po potrebi nadaljuje ali ustavi.
Izvršitev odločbe, tudi kolikor izhaja iz napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ob upoštevanju, da prizadete stranke tudi v izvršilnem postopku lahko varujejo svoje pravice in pravne interese, sama po sebi ne more pomeniti povzročitve kaznivega dejanja, morebitne nepravilnosti pri opravljanju izvršbe pa tudi niso ničnostni razlog po 2. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Po določbi 3. točke prvega odstavka 279. člena ZUP gre za objektivno neizvršljivost odločbe, ki je lahko pravna ali dejanska. Obravnavani ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena. Odločbe, ki je bila dejansko že izvršena, pa ni mogoče izreči za nično iz razloga po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
Nepravilnost, ki je razlog za ničnost po 6. točki prvega odstavka 279. člena ZUP, mora biti že vnaprej v zakonu opredeljena kot taka. Takšne pravne podlage za ničnost pa zahtevajoči stranki nista navedli, niti je v predpisih o denacionalizaciji in o evidencah nepremičnin ni ugotovilo sodišče.
ZLS člen 47, 47/1. ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 80, 81, 81/1, 81/5.
referendum - razpis referenduma - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - kvalificiran predlagatelj - zavrženje tožbe
Z določbo 1. odstavka 47. člena ZLS je zakonodajalec opredelil taksativno določen krog vlagateljev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma: takšno pobudo namreč lahko vložijo izključno posebej kvalificirani vlagatelji. Tožeča stranka ne izkazuje aktivne legitimacije za sprožitev upravnega spora, saj v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi tožbo, tako kot pred tem predmetno pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma vložil katerikoli izmed kvalificiranih predlagateljev iz 1. odstavka 47. člena ZLS.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi le posplošeno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo ter kot neresnične označuje navedbe pristojnega organa za BPP, češ da tožena stranka napačno ugotavlja, da ni izgledov za uspeh, vendar ne konkretizira, katerih dejstev oziroma okoliščin naj tožena stranka ne bi pravilno ugotovila oziroma upoštevala ter v tej zvezi ne ponudi nobenih dodatnih navedb oziroma pojasnil niti za to ne ponudi kakršnegakoli dokaza. Sodišče pa nima pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe.
ZUOPP člen 20, 21, 23, 23/1, 23/4, 25, 25/1. ZUP člen 43, 43/1, 43/2.
otrok s posebnimi potrebami - odločba o usmeritvi - pritožba zoper odločbo o usmeritvi - pravni interes - občina
Iz določb ZUOPP ne izhaja, da bi se v tem postopku kakorkoli odločalo o načinu financiranja izvajanja programa, ki izhaja iz odločbe o usmeritvi. Navedeno pomeni, da občina v tem postopku ne bi mogla preprečiti izdaje odločbe o usmeritvi iz razloga, ker ne želi plačati razlike v ceni programa.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 3a, 3a/1, 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči člen 6, 6/1, 6/1-4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - oporni zid - enostavni objekt
V zadevi ni sporno, da tožnika za gradnjo obravnavanega opornega zidu in armiranobetonske talne plošče nista pridobila gradbenega dovoljenja, prav tako tudi ne, da oporni zid presega maksimalno dovoljeno višino, ki jo je v času gradnje veljavni pravilnik določal za oporni zid kot enostavni objekt.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba zoper sodnika in strokovnega sodelavca
V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP med drugim upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Upravni organ je tako v konkretnem primeru ravnal pravilno, ko je presojal, ali je razumno vlagati odškodninsko tožbo zoper strokovno sodelavko in sodnici zaradi dejanj, ki so jih opravile v zvezi s svojim delom oziroma službo na sodišču.
ZBPP člen 26, 26/1. ZUS-1 člen 7, 7/2, 28, 28/3, 67, 67/1.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - molk organa - povrnitev škode
Oprostitev plačila stroškov postopka (o tej obliki BPP je organ za BPP odločil z odločbo z dne 22. 5. 2012) ne zajema plačila stroškov za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku. Zato bi organ za BPP moral ne glede na to, kako je Okrajno sodišče v Ljubljani poimenovalo tožnikovo vlogo v dopisu, s katerim mu je odstopilo tožnikovo vlogo, odločiti tudi o tožnikovi zahtevi, ki se nanaša na to obliko BPP.
V obravnavanem primeru ni podlage za odločanje o tožnikovem zahtevku, da se povrne škoda po prvem odstavku 67. člena ZUS-1, saj sodišče ni odločalo v sporu
polne jurisdikcije po 65. členu ZUS, ker za to niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena ZUS-1 (podatki postopka tega ne omogočajo, tožnik težko popravljive škode niti ne zatrjuje, narava stvari v danih okoliščinah konkretnega primera pa tudi ne zahteva odločanja sodišča o tožnikovi prošnji za BPP).
Uporabno dovoljenje je odločba, s katero upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje, na podlagi opravljenega tehničnega pregleda dovoli začetek uporabe objekta. Eden izmed pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja je ugotovitev, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem. Če investitor ugotovljenih pomanjkljivosti ne odpravi, pa ne gre za nepopolno vlogo, temveč za neizpolnjevanje pogojev za izdajo uporabnega dovoljenja.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - načelo zaslišanja stranke
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na podatke, ki jih je v postopku sama uradoma pridobila, ne da bi tako ugotovljene podatke o dodatnih „rednih mesečnih nakazilih“ tožnici predočila pred izdajo izpodbijane odločbe in ji s tem omogočila, da bi se v skladu s temeljnimi načeli ZUP, izjavila o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe ter s tem zavarovala na učinkovit način svoje pravice in pravne koristi v skladu z 22. členom Ustave RS.
ZDRS člen 10, 10/1, 10/1-4, 10/1-5, 12. ZUS-1 člen 20, 20/3.
državljanstvo - pogoji za sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS - zagotovljena sredstva za preživljanje - znanje slovenskega jezika - predložitev dokazil - tožbena novota
Tožnik v vlogi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije dokazil o izpolnjevanju zakonskih pogojev ni predložil. Prvostopenjski organ ga je dvakrat pozval, naj predloži dokaze o izpolnjevanju zahtevanih zakonskih pogojev. Tožnik se je na poziva sicer odzval, vendar ustreznih dokazil v skladu s pozivom ni predloži.
Tožnik je k tožbi priložil veliko število listin, vendar jih sodišče ne more upoštevati, ker gre za nedovoljeno tožbeno novoto.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki - vplivi na sosednje nepremičnine
Člen 24 PUP določa, da morajo odmiki novozgrajenih objektov slediti regulacijskim črtam v prostoru, če teh ni, mora biti odmik objekta vsaj 4,0 m od meje sosednje parcele, manjši odmik pa je možen, če so razlogi zanj utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Teh normodajalec ni vnaprej predvidel, zato jih je treba presojati v vsakem primeru posebej. Pri tem je pomembno, da so odmiki predpisani zaradi preprečevanja prekomernih vplivov novogradnje na sosednje nepremičnine.
ZUP člen 67, 67/1, 67/2. ZVO-1 člen 82. ZV-1 člen 153, 153/3, 153/5. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 9, 9/4.
okoljevarstveno dovoljenje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - vodno soglasje - domneva, da je soglasje dano - vloga za izdajo vodnega soglasja - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Vprašanje, ali je bila tožnikova vloga za izdajo vodnega soglasja popolna, je v obravnavani zadevi sporno. Ker o tem vprašanju še ni bilo pravnomočno odločeno, bi moral upravni organ postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja bodisi prekiniti do pravnomočne odločitve o zavrženju tožnikove vloge za izdajo vodnega soglasja, bodisi bi moral sam preveriti, ali je bila tožnikova vloga za izdajo vodnega soglasja popolna.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne oblike zaščite - za odločanje relevantni razlogi - prosilec iz Afganistana
Za podaljšanje subsidiarne oblike zaščite so relevantni le tisti razlogi, zaradi katerih je bila določeni osebi priznana subsidiarna zaščita. V 1. odstavku 106. člena ZMZ je izrecno določeno, da se v postopku za podaljšanje subsidiarne zaščite lahko preverja zgolj obstoj razlogov v okviru tistega, kar je bilo podani v prošnji za mednarodno zaščito, na podlagi katere je določeni osebi že priznana subsidiarna zaščita