član občinskega sveta - prenehanje mandata članu občinskega sveta - razlogi za prenehanje mandata
Zgolj nezadovoljstvo zaradi opravljanja funkcije občinskega svétnika še ne more biti razlog za prenehanje mandata. Ti razlogi so v 37.a členu ZLS taksativno našteti, morebitno nezadovoljstvo nad opravljanjem funkcije pa ni razlog za prenehanje mandata. Tožena stranka je tako pravilno ugotovila, da ni izpolnjen nobeden od zakonsko določenih razlogov, zaradi katerih bi moral stranki z interesom prenehati mandat.
ZUJF člen 152, 152/5. ZSVarPre člen 24. ZBPP člen 13.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepravdni postopek - delitev stvari v solastnini - finančni pogoj - premoženje v solastnini prosilca
Tožnik ne ugovarja dejstvu, da je solastnik nepremičnine, v kateri ne biva, in njeni vrednosti, kakršna je bila ugotovljena na podlagi podatkov uradnih evidenc GURS. Ob upoštevanju deleža na nepremičnini, s katerim lahko po podatkih zemljiške knjige prosto razpolaga, vrednost premoženja, ki mu pripada, znaša (bistveno) več od zneska, do katerega se po določbah ZUJF premoženje pri dodelitvi BPP ne upošteva. Tožbene navedbe glede (dejanskih) omejitev pri uporabi nepremičnine na odločitev ne morejo vplivati. Pravnih omejitev za razpolaganje z navedeno nepremičnino (do 1/4) namreč nedvomno ni. Zato je pravilna ugotovitev tožene stranke, po kateri na nepremičnini, ki se upošteva kot premoženje tožnika, ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost nepremičnine.
ZDavP-2 člen 5, 41, 74, 76, 326. ZDDPO-2 člen 12. ZDDV-1 člen 63, 63/1, 76, 76/1, 76/1-9.
davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - dejavnost dajanja posojil - navidezni pravni posel - verodostojna listina - država z ugodnejšim davčnim režimom
Sklenitev Pogodbe o medsebojnem sodelovanju z družbo A. je tožeči stranki služila le kot podlaga za sklepanje posojilnih pogodb s fizičnimi osebami, v katerih kot posojilodajalec nastopa družba iz tujine in ne dejanski posojilodajalec - tožeča stranka, s tem pa tudi za prenos prihodkov iz naslova obresti na družbo v tujini. Na navedeni dejanski podlagi je odločitev pravilno utemeljena v določbah 74. člena ZDavP-2, po katerih navidezni pravni posli na obdavčenje ne vplivajo. Če je z njimi prikrit drug pravni posel, pa je za obdavčenje merodajen slednji.
vojni veteran - zdravstveno varstvo - pravica do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev - pogoji za priznanje pravice - veteranski dodatek
ZUJF je priznanje pravic do varstva po ZVV omejil na veterane, ki so stari 55 let ali več ali pa so trajno popolnoma nezmožni za delo. Pravico do plačila zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v okviru obveznega zavarovanja, kot eno od pravic (do zdravstvenega varstva) po ZVV, pa je ZUJF še dodatno omejil tako, da je do te pravice vojni veteran upravičen le v primeru, če prejema veteranski dodatek ali če izpolnjuje pogoje za pridobitev veteranskega dodatka.
ZDoh člen 15, 15/1-1, 15/1-4, 16. ZDavP-2 člen 6, 6/2, 74, 74/3, 74/4. OZ člen 39, 50, 86, 417, 417/3. ZDoh-1 člen 30, 30/1, 30/4.
davek od dohodkov pravnih oseb - prispevki za socialno varnost - dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja - delniške nakupne opcije - dohodek od odsvojitve opcij - za obdavčitev relevanten dogodek - boniteta - nastanek davčne obveznosti - navidezni pravni posel
Prenos opcijskih pravic (terjatev) na družbo B. pravno ne učinkuje (417. člen Obligacijskega zakonika) in se tudi zato z vidika obdavčenja ne upošteva. Do prenosa opcijskih pravic opcijskih upravičencev na podlagi pogodbe o prodaji opcij ekonomsko gledano ni prišlo. Glavni namen, zasledovan s prenosom opcijskih pravic na družbo v tujini, je bil neplačilo davčnih obveznosti. S pogodbo so zasledovali pravne posledice, ki so v nasprotju s prisilnimi (davčnimi) predpisi. Takšna pogodba je po 39. členu OZ nična in se obdavčitev opravi tako, kot bi ne bila sklenjena. Ob stališču, da je predmet obdavčitve izvršitev opcij po sklenjenih opcijskih pogodbah in ne prodaja opcij družbi B., se prejemek imetnikov opcije oziroma boniteta obdavči na dan izvršitve opcij (31. 10. 2006) in ob upoštevanju primerljive tržne cene delnice na dan izvršitve opcije. Boniteta iz delovnega razmerja je pravilno obračunana tudi članoma nadzornega sveta, ki sta bila v času prejema opcijskih upravičenj zaposlena pri tožeči stranki.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - večkrat vložena prošnja - sum zavajanja in zlorabe postopka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - spreminjanje osebnih podatkov
Tožena stranka je preuranjeno odločila, da so podani pogoji za omejitev gibanja, določeni v prvi alineji prvega odstavka 51. člena ZMZ, saj rok za predložitev dokazov o tožnikovi istovetnosti do izdaje izpodbijanega sklepa, še ni potekel.
Tožnik v postopku ni predložil osebnega dokumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost. Tudi na zaslišanju ni prepričljivo pojasnil, zakaj se je ob podaji druge prošnje predstavil z drugačnimi osebnimi podatki, kakor ob podaji prve prošnje.
Ravnanja tožnika kažejo na to, da zlorablja azilni postopek. Tožnik je po tem, ko samovoljno zapustil Azilni dom, odpotoval v Nemčijo, nato v Francijo in v Veliko Britanijo, od koder je bil vrnjen v Republiko Slovenijo. Ta ravnanja kažejo na to, da je tožnik za mednarodno zaščito zaprosil z namenom, da bi preprečil oziroma onemogočil odstranitev iz države in vrnitev v izvorno državo.
ZDoh-2 člen 90, 90/2, 105, 108, 131. ZDavP-2 člen 59, 76, 77, 321. ZGD-1 člen 1, 158. ZUP člen 147, 147/3.
dohodnina - akontacija dohodnine - tiha družba - dividende - drug dohodek - predhodno vprašanje - sodba na podlagi pripoznave
Status nosilca tihe družbe imajo lahko pravne osebe iz 1. člena Zakona o gospodarskih družbah, torej (že ustanovljena) gospodarska družba.
Sodba na podlagi pripoznave ne pomeni odločitve o predhodnem vprašanju iz tretjega odstavka 147. člena ZUP, ki bi kakorkoli vplivala na odločitev, sprejeto v davčnem postopku.
notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - praktične izkušnje - zaposlitev na delovnem mestu notarskega pomočnika
Sodišče v navedeni zadevi ni razpisalo glavne obravnave, saj je v predhodnih sojenjih na obravnavah dovolj temeljito ugotovilo dejansko stanje in po dodatnem ugotavljanju dejanskega stanja v zadnjem upravnem postopku tako ni več sporno, koliko dela je opravila stranka z interesom pri notarju. V tej zadevi je bilo sporno zgolj še to, ali je tak obseg dela zadovoljiv, da je mogoče trditi, da je izpolnjen pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožnik je po opravljenem zaslišanju navedel, da stalno prebiva na naslovu B., da iz navedenega naslova odhaja na delo, v trgovino, k zdravniku, skratka, da s tega naslova opravlja življenjske aktivnosti. Na tem naslovu je tudi solastnik hiše. Navedbe tožnika je potrdil tudi njegov sin, ki na naslovu B. v Ljubljani tudi prebiva. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje je odločitev prvostopnega organa pravilna in zakonita.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 7, 21, 23, 24.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - kontrola na kraju samem - neupravičeno dodeljene plačilne pravice - ugotovljena površina
Ugotovljena površina je tista površina, ki izpolnjuje vse predpisane pogoje, torej je tudi z morebitno kontrolo na kraju samem ugotovljeno, da gre za vrsto dejanske rabe, navedene v drugem odstavku 7. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike.
izvršba - izvršba po drugih osebah - izvršitev inšpekcijskega ukrepa - izvršilni stroški
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da je izvajalec del prekoračil sklep o dovolitvi izvršbe, saj ga je bilo mogoče izvršiti le na tak način, da so se poleg stebričkov odstranila tudi sidra, ubetonirana v asfalt javne poti. Le na tak način je bilo namreč mogoče količke odstraniti tako, da jih ni mogoče v vsakem trenutku ponovno postaviti, kar pa je smisel predmetne izvršbe.
upravni spor - začasna odredba - tujec - odstranitev tujca iz države - težko popravljiva škoda - razdružitev družine
Tožnik je poročen s slovensko državljanko, s katero prebivata skupaj, zato sodišče meni, da obstaja verjetnost, da bi v primeru prisilne izvršitve izpodbijane odločbe prišlo do razdružitve njegove družine, saj je zelo verjetno, da do pravnomočnosti izpodbijane odločbe, glede na urejene življenjske razmere njegove žene, mu le ta ne bi sledila.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela - rekonstrukcija objekta
V tej zadevi tožnik tudi po presoji sodišča ni izvedel le rednih vzdrževalnih del, kot navaja, pač pa je izvedel rekonstrukcijo objekta. Z izvedenimi deli je namreč posegel v nosilno konstrukcijo objekta, saj je zamenjal strešne grede in medetažno konstrukcijo ter dozidal kolenčni zid, poleg tega pa sta se spremenila tudi zunanji izgled in velikost objekta.
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe ni mogoče z zanesljivostjo zaključiti v kakšnem obsegu predmetno zemljišče posega v zavarovana območja, navedena v izpodbijani odločbi. Zaključiti pa tudi ni mogoče, ali gre za vpliv na zavarovana območja, kot jih določa izpodbijana odločba (zavarovano območje naravnega spomenika reka Nadiža, posebno varstveno območje Natura 2000, območje hidrološke, geomorfološke in botanične naravne vrednote državnega pomena in ekološko pomembno območje Nadiža s pritoki), ali le za vpliv na zavarovano območje naravnega spomenika reka Nadiža in na posebno varovano območje Natura 2000, kar izhaja iz strokovnega mnenja Zavoda RS za varstvo narave. Zato je bilo treba že zaradi tega izpodbijano odločbo odpraviti.
gozd - poseg v gozd - postavitev kmečke lope - soglasje za gradnjo
Postavitev kmečke lope na predmetni gozdni parceli je po OPN sicer dopustna, vendar pa je parcela v območju Natura 2000, znotraj osrednjega območja pojavljanja velikih zveri, in po gozdnogospodarskem načrtu Jezeršek 2009-2018 na drugi stopnji s poudarjeno biotopsko in hidrološko funkcijo gozdov, da se nudi živalim prostor za preživetje ter varuje vire pitne vode in podzemne tokove. Poleg tega pa je v neposredni bližini navedene parcele urejen večji laz, ki se ga vzdržuje za potrebe divjadi, zato ima prostor poudarjeno biotopsko funkcijo na prvi stopnji. Glede na navedeno je po oceni sodišča tožena stranka utemeljeno zavrnila zahtevo za izdajo soglasja za gradnjo kmečke lope na tej parceli.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2009 - 2013 člen 24. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 8, 8/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep OMD - nekmetijska površina - letališka steza
Tožena stranka je iz GERK-a utemeljeno izločila vzletno pristajalni del letališča, saj je prvenstveni namen košnje zagotavljanje funkcionalnosti letališča, ne glede na to, da tožeča stranka pokošeno travo pograbi in jo uporabi za krmo.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev postavljenega odvetnika - pogoji za razrešitev
Znanje tujega jezika ne predstavlja kriterija za izbor osebe, ki izvaja storitve BPP. Torej neznanje tujega jezika s strani postavljenega odvetnika tudi ne more predstavljati okoliščine, ki je zakonski razlog za razrešitev odvetnika.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - dublinski postopek - za obravnavo prošnje odgovorna država članica EU
Tožena stranka sicer izrecno v sklepu ni navedla, da je tožnik iz tretje države v Republiko Hrvaško vstopil ilegalno, vendar iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da se je do tega vprašanja opredelila, saj je navedla, da dvomi v izjavo tožnika, da je v Republiko Hrvaško vstopil brez vizuma glede na to, da na dan njegovega vstopa to ni bilo mogoče, saj je Republika Hrvaška za državljane Turčije uvedla vizume. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stranka je tožena stranka pravilno presodila, da so izpolnjeni pogoji za omejitev gibanja iz 2. alineje prvega odstavka 59. člena ZMZ.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - podaljšanje omejitve gibanja
V konkretnem primeru je tožena stranka pravilno presodila, da razlogi za omejitev gibanja še vedno obstajajo. Na jasen način je utemeljila svojo odločitev, da je podlaga za omejitev podaljšanja omejitve gibanja sum, da bo tožnik s svojim ravnanjem, ogrožanje življenja drugih in premoženja, zaradi vpliva alkohola, še vedno nadaljeval in bo pod vplivom alkohola še vedno nasilen. Tožena stranka je tudi v zadostni meri obrazložila, zakaj je tožniku omejila gibanje na prostore Centra za tujce.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11, 108. ZDavP-2 člen 5, 7, 7/2. ZUP člen 7, 7/4.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - drugi dohodki - nadomestilo za odpoved pravicam iz opcijske pogodbe - izogibanje plačilu davka - načelo materialne resnice - načelo pomoči prava neuki stranki
V zadevi je sporno, ali je davčni organ tožniku utemeljeno dodatno odmeril dohodnino v obnovljenem postopku za leti 2007 in 2008. Tožnik je namreč od A. d.o.o. v letu 2007 prejel 11.980,000,00 EUR in v letu 2008 9.700,000,00 EUR, podlaga za izplačilo pa naj bi bila odpoved pravicam iz opcijske pogodbe, v smislu odsvojitve opcije kot izvedenega finančnega instrumenta, ki bi bila kot taka na podlagi 32. člena ZDoh-2 oproščena plačila dohodnine. Odločitev je odvisna od tega, kako se presoja sklenjeni dogovor, ki je temelj za izplačilo. Na podlagi vseh pridobljenih podatkov je bilo treba ugotoviti, ali je pri tem pravnem poslu šlo za davčno optimizacijo, kar je legitimen cilj vsakega subjekta, ali pa je šlo za sklepanje poslov oziroma transakcij z namenom, da bi se tožnik izognil plačilu davka, oziroma za davčno zlorabo. Tudi po presoji sodišča je bil edini razlog za sklenitev obravnavanega dogovora izogibanje davčnim obveznostim, družba A. d.o.o. pa je tožniku tako prikrito izplačala skupaj 21.680.000,00 EUR drugega dohodka iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2, ki se na podlagi 108. člena ZDoh-2 všteva v davčno osnovo za odmero dohodnine.
Tožnik se ne more z uspehom sklicevati na določbe četrtega dostavka 7. člena ZUP oziroma drugega odstavka 7. člena ZDavP-2, saj so te predvidene za davčne zavezance, ki so prava neuki in ki v postopku nimajo pooblaščenca oziroma svetovalca in iz nevednosti ne uporabljajo procesnih pravic. Tožnik ni taka nevedna oseba in v davčnem postopku sta ga ves čas zastopali dve odvetniški družbi, ki sta v postopku tudi aktivno sodelovali. Tožniku zato ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave in prav tako tudi ne pravica iz 23. člena Ustave.