dopuščena revizija - povračilo stroškov - organizator prireditve - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - časovna opredelitev posameznih dejanj - ugoditev reviziji
Iz upravičenja do delnega povračila stroškov po šesti alineji tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT so izključeni stroški, ki nastajajo v času, ko je že znano, da zaradi sprejetih oblastvenih prepovedi ali omejitev izvedba ali udeležba na dogodku, načrtovanem na določen datum, ni mogoča. Gre za primere stroškov, ki nastanejo v obdobju, ko je predpis (Odlok) že prepovedal določene dogodke, zaradi česar ni več mogoče upravičiti niti (nadaljnjega) nastajanja stroškov v zvezi z njihovo organizacijo. Nepotrebni oziroma neupravičeni so torej tisti stroški, glede katerih je že v času njihovega nastanka jasno, da se nanašajo na prireditev, ki se ne bo uresničila.
V 6. alineji tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT zapisano besedno zvezo „v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge“ je zato treba razumeti v povezavi s predmetom urejanja, torej s povračilom dela stroškov, ki so upravičeni. Ta besedna zveza se tako nanaša na izključitev povračila stroškov, ki niso upravičeni že zaradi časovnega obdobja, v katerem so nastali, čeprav so nastali na enega od načinov, ki so alternativno našteti v nadaljevanju (z organizacijo srečanja ali dogodka ali z oddajo vloge). To pa pomeni, da ne gre za alternativno določene izključitvene razloge, kot je to razlagalo Upravno sodišče, ko bi bila za zavrnitev vloge pomembna le čas najave dogodka ali čas oddaje vloge, temveč za podrobnejšo opredelitev časovno neupoštevnih stroškov, ki se v industriji srečanj in dogodkov lahko nanašajo tako na organizacijo srečanja kot na organizacijo dogodka ali na oddajo vloge.
dopuščena revizija - povračilo stroškov - organizator prireditve - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - časovna opredelitev posameznih dejanj - ugoditev reviziji
Iz upravičenja do delnega povračila stroškov po šesti alineji tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT so izključeni stroški, ki nastajajo v času, ko je že znano, da zaradi sprejetih oblastvenih prepovedi ali omejitev izvedba ali udeležba na dogodku, načrtovanem na določen datum, ni mogoča. Gre za primere stroškov, ki nastanejo v obdobju, ko je predpis (Odlok) že prepovedal določene dogodke, zaradi česar ni več mogoče upravičiti niti (nadaljnjega) nastajanja stroškov v zvezi z njihovo organizacijo. Nepotrebni oziroma neupravičeni so torej tisti stroški, glede katerih je že v času njihovega nastanka jasno, da se nanašajo na prireditev, ki se ne bo uresničila.
V 6. alineji tretjega odstavka 34. člena ZIUPGT zapisano besedno zvezo „v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge“ je zato treba razumeti v povezavi s predmetom urejanja, torej s povračilom dela stroškov, ki so upravičeni. Ta besedna zveza se tako nanaša na izključitev povračila stroškov, ki niso upravičeni že zaradi časovnega obdobja, v katerem so nastali, čeprav so nastali na enega od načinov, ki so alternativno našteti v nadaljevanju (z organizacijo srečanja ali dogodka ali z oddajo vloge). To pa pomeni, da ne gre za alternativno določene izključitvene razloge, kot je to razlagalo Upravno sodišče, ko bi bila za zavrnitev vloge pomembna le čas najave dogodka ali čas oddaje vloge, temveč za podrobnejšo opredelitev časovno neupoštevnih stroškov, ki se v industriji srečanj in dogodkov lahko nanašajo tako na organizacijo srečanja kot na organizacijo dogodka ali na oddajo vloge.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 131/2-3. ZPP člen 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - vračilo subvencije - stečajni postopek - davčna izvršba - dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilno stališče Upravnega sodišča, da je obveznost tožeče stranke na vračilo izplačanih subvencij nastala šele z izdajo izvršilnih naslovov po začetku stečajnega postopka in se zato ta šteje kot strošek stečajnega postopka?
dopuščena revizija - poštne storitve - carinjenje blaga - carinska kontrola - stroški - spor - pristojnost organa za odločanje - pristojnosti agencije - zavrnitev revizije
Storitve „carinskega posredovanja“ oziroma „postopka preverjanja“ pošiljk niso del javnega pooblastila, temveč so le specifično poimenovane poštne storitve, pri katerih pa poimenovanje ne more vplivati na njihovo pravno naravo in podlago za zaračunavanje s tem povezanih stroškov. To, da zanje v določenih primerih tudi v ZPSto-2 ni mogoče najti pravne podlage, lahko pomeni zgolj, da je njihovo zaračunavanje v celoti nezakonito, ne pa, da je izključena pristojnost toženke za odločanje v sporih z uporabniki poštnih storitev, ki so jih bili po odločitvi izvajalca dolžni plačati. Nasprotno, saj je namen navedene pristojnosti toženke prav v tem, da odloča o pravilnosti in zakonitosti izvajanja storitev s strani izvajalca poštnih storitev nasproti uporabniku. V to presojo pa nedvomno sodi tudi izvrševanje cenikov in drugih aktov izvajalca poštnih storitev,
ZDDPO člen 8, 12.ZR člen 72, 72/1, 75, 75/1, 75/2, 75/3.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
Kot odhodki po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb so utemeljeni stroški prodaje, ki se konkretno nanašajo na nakup določene opreme oziroma sredstev za tiste poslovne partnerje - gostinske obrate, ki so se v zameno za prejeta sredstva zavezali prodajati izključno proizvode tožeče stranke, se pravi določene količine piva in drugih izdelkov. Iz takih vlaganj sledi povsem normalno pričakovana povečana prodaja tožničinih proizvodov in s tem povečan prihodek. Prav ima tožeča stranka, da gre pri tem za novejšo obliko pospeševanja prodaje z določenim načinom komuniciranja proizvajalca s trgovci in potrošniki z realno pričakovanimi sledečimi večjimi poslovnimi uspehi.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne odločbe - postopek s tožbo - rok za vložitev (dopolnitve) tožbe - zavrženje (dopolnitve) tožbe - odločanje na podlagi dejanskih okoliščin, ugotovljenih v upravnem postopku
Tožba je bila vložena v roku iz 1. odstavka 24. člena ZUS in zato pravočasno. Z vlogo z dne 09.1.1996 (tedaj več kot pol leta po izteku nepodaljšljivega zakonskega roka za vložitev tožbe) je tožeča stranka tožbo dopolnila. Te dopolnitve pa vrhovno sodišče utemeljeno in pravno pravilno ni upoštevalo, ampak jo je kot nedovoljeno zavrglo. Pravno pravilno je namreč stališče, da je dopolnjevanje tožbe z razlogi, ki jih ni v pravočasno vloženi tožbi, glede novih razlogov enako situaciji, ko se tožba vloži po preteku roka, ki ga zakon določa za vložitev tožbe.
Dejstev, ki so se nanašala na zapadlost posameznih zneskov neplačanega prometnega davka, tožeča stranka v upravnem postopku ni izpodbijala. Z drugimi besedami to pomeni, da tožeča stranka glede teh dejstev, ki so bila v prvostopnem postopku obravnavana in ugotovljena, v upravnem postopku ni izrazila prav nobenega nasprotovanja ali dvoma. Zato je vrhovno sodišče pri obravnavanju njene tožbe utemeljeno izhajalo iz določbe 1. odstavka 39. člena ZUS v katerem je uzakonjeno pravilo, da sodišče odloči na podlagi dejanskih okoliščin, ki so bile ugotovljene v upravnem postopku. Prav nobenega razloga ni imelo sodišče za uporabo 2. odstavka 39. člena ZUS, za uporabo katerega se v zahtevi za izreden preizkus neutemeljeno zavzema tožeča stranka.
davek od prometa proizvodov (prometni davek) - davčna osnova - promet rabljenih motornih vozil - ugotovitev prometne vrednosti vozila
Tožena stranka se v svoji odločbi upravičeno sklicuje na določila osmega odstavka 16. člena Zakona o prometnem davku (ZPD), da je v prometu rabljenih motornih vozil davčna osnova prodajna cena le, če ustreza prometni vrednosti, kajti sicer davčno osnovo v višini prometne vrednosti ugotovi davčni organ. Tako je tožena stranka tudi ravnala in pri tem v skladu z načelom proste presoje dokazov iz 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku uporabila katalog vrednosti rabljenih vozil, ki ga kot strokovno utemeljen pokazatelj uporabljajo davčni organi. Zato nima sodišče pomislekov proti uporabi takega strokovnega pripomočka, ki bi tožeči stranki tudi gotovo bil dan na vpogled med postopkom, če bi to zahtevala.
ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi člen 10, 18.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - dolgoročne rezervacije - prihodki od poslovanja - kratkoročne pasivne časovne razmejitve
Tožeča stranka v zvezi s plačilom kupnine 37,822.907,00 SIT meni, da bi se ta znesek lahko štel tudi za dolgoročno rezervacijo po slovenskem računovodskem standardu št. 10 na račun njene garancije za izvedeno delo. Res se lahko prihodki tudi odpišejo za poslovno leto, v katerem so nastali, za pokrivanje stroškov, ki bodo verjetno nastali, kot to določa računovodski standard št. 10.2. Toda to je dopustno po standardu 10.9 le, če je izdelan večletni predračun oblikovanja in črpanja dolgoročne rezervacije in če so opredeljeni koeficienti za njihovo vračunanje v krajših obdobjih.
Kupnino za prodani poslovni prostor bi tožeča stranka morala knjižiti med prihodke in s tem ustrezno povečati osnovo za davek na dobiček pravnih oseb, saj je sklenjena pogodba perfektna in golo dejstvo, da kupec kupnine ni plačal, pri tem ni upoštevna, saj po računovodskem standardu št. 18.2 sestavljajo prihodke od poslovanja tudi prodajne vrednosti proizvodov oziroma trgovskega blaga in materiala, ki so po računovodskem standardu št. 18.6 razvidne iz računov in drugih listin, pri čemer računovodski standard 18.20 izrecno pojasnjuje, da za upravičenost do izkazovanja prihodkov od prodaje ni pomembno niti plačilo ob prodaji niti kupčev prevzem kupljenih količin, temveč le ugotovitev prodajne vrednosti prodanih količin.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodne odločbe - prometni davek in posebni prometni davek od posebnih iger na srečo - vstopninski žetoni
Vsakršne žetone, ki dajajo pravico do iger, je treba šteti kot osnovo za izračun in plačilo prometnega davka in posebnega prometnega davka od posebnih iger na srečo.
ZAPPNI člen 8, 8/1, 24, 24/1, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60.URS člen 25, 120, 120/3. Navodilo o obliki, vsebini in uporabi obrazcev za opravljanje plačilnega prometa prek APPNI člen 23, 23/2, 24.
zahteva za varstvo zakonitosti - kontrola plačilnega prometa - pravno varstvo v upravnem postopku - sestavine akceptnega naloga - dispozitivnost določb o akceptnem nalogu - dospelost
Ker tožena stranka opravlja plačilni promet za pravne osebe kot javni zavod in odloča o tem, ali nalog za plačilo izvrši ali ne, mora biti pravnim osebam, za katere opravlja plačilni promet, zagotovljeno pravno varstvo. To je po sedanji ureditvi uresničeno v upravnem postopku in s sodnim varstvom v računskem upravnem sporu. V domeni upnika in dolžnika je dogovor, kateri od njiju bo izpolnil akceptni nalog.
RAČUNSKO UPRAVNI SPOR - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS40148
ZPDDP člen 3, 3/3. ZVIT člen 159, 159/1, 159/2, 160, 162. SKPG (1993) člen 39, 46. ZAP (1978) člen 3.ZLPP člen 18, 19, 19/1.ZIL člen 126.
program lastninskega preoblikovanja kot avtorsko delo - plačilo posebnega davka na določene prejemke od avtorskega dela - inovacije in inovativnost - nagrajevanje
Izbor ustreznega načina lastninskega preoblikovanja oziroma njihove kombinacije ter oblikovanje programa preoblikovanja je avtorsko delo.
Pod inovacijo je treba razumeti tudi vsako tehnično izboljšavo v smislu 159. člena ZVITIZR, četudi je ni bilo mogoče zavarovati (2. odst. 159. člena in 160. člen ZVITIZR).
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo pozna izraz "inovativnost" (39. člen SKPG) in "inovacija" (46. člen SKPG). Ta dva izraza nista sinonimna izraza. Inovativnost ima lahko za posledico inovacijo, ni pa to nujno. Zato je tudi nagrajevanje za inovativnost in za inovacijo urejeno različno. Po 39. členu SKPG je ena od osnov za določanje delovne uspešnosti tudi inovativnost. Ta se izrazi v plači. Nadomestilo za inovacijo pa se določi s posebno pogodbo, ki jo skleneta delodajalec in inovator (46. člen SKPG).
Spodbijani sklep ni upravni akt v smislu določila 6. člena ZUS, saj se z njim ne odloča o kakšni pravici ali obveznosti tožeče stranke, temveč je le procesni sklep, izdan v teku inšpiciranja zakonitosti in pravilnosti obračunavanja in plačila davka od dobička pravnih oseb, s katerim se je naložilo tožeči stranki v skladu z določilom prvega odstavka 49. člena Zakona o agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, da odpravi nepravilnosti in nezakonitosti pri vodenju poslovnih knjig.
ZPD člen 6, 6/1-1. Tarifa davka od prometa proizvodov št.3 točka 16.
prometni davka - dokazovanje unikata
Če izdelek ni izdelan v R Sloveniji, država izvora izdelka pa ima predpise o potrjevanju unikatnosti v njej izdelanih izdelkov, so za ugotavljanje unikatnosti merodajni njeni predpisi (načelo največje koneksitete).
ZIS člen 53. ZPD člen 20, 21, 24, 24/1-7, 35, 35/1, 35/4, 36, 36/1, 36/2.ZPPDPIS člen 5.
davčna osnova za storitve posebnih iger na srečo
1. Davčna osnova je vrednost vplačil, prejetih za udeležbo pri konkretni vrsti posebne igre na srečo, od katere se odbije vrednost dobitkov pri tej vrsti posebne igre na srečo.
2. Vrednosti dobitkov od žrebanja vstopnic ni mogoče odbiti od davčne osnove (posebnega) davka od prometa storitev posebnih iger na srečo. 3. Vstopninski žetoni so izkaz plačila vstopnine in ne izkaz plačila za udeležbo pri posameznih igrah na srečo. Zato njihove vrednosti ni mogoče upoštevati pri oblikovanju davčne osnove za posamezno vrsto igre na srečo.
ZAPPNI člen 49, 49/3.ZUP člen 9. ZPD člen 84, 84/3.
nadziranje kot poseben upravni postopek po ZAPPNI - davek od prometa proizvodov (prometni davek) - vodenje evidenc - odprava ugotovljenih nepravilnosti - ugotovitev obveznosti davčnega zavezanca s cenitvijo
Iz ugotovitev prvostopnega organa zanesljivo sledi, da tožeča stranka ni vodila oziroma zelo neredno, površno in pomanjkljivo poslovne knjige in evidence o svojem poslovanju in da zaradi tega na tej podlagi ni bilo mogoče ugotoviti celotnega dejanskega stanja, ki bi služil za osnovo preveritve pravilnosti in zakonitosti plačevanja davkov in prispevkov. Zato se je prvostopni organ upravičeno poslužil pooblastila iz tretjega odstavka 49. člena Zakona o agenciji za plačilni promet in ugotovil obravnavane obveznosti s cenitvijo.
ZAPPNI člen 48.ZUP člen 113, 113/3, 114, 117, 117/1. ZZP člen 31a, 31a/4.
davek od dobička - revizija letnega računa - predložitev evidenc - revidiran računovodski izkaz - povezane družbe v tujini - stroški revizije - plačilo stroškov
Po določbi 48.čl. ZAPPNI mora pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, zagotoviti pooblaščenemu delavcu pogoje za nemoteno delo. Predložiti mu mora zahtevane podatke, evidence in listine. Kadar mora pravna oseba imeti podatke, evidence in listine na podlagi predpisov materialnega prava, ne glede na postopek nadzora, stroški za zagotovitev teh listin in podatkov niso stroški postopka. Te stroške v vsakem primeru trpi pravna oseba sama.
Drugače je z dodatnimi podatki in listinami, ki jih za potrebe postopka zahteva organ, ki opravlja nadzor. V takem primeru so to stroški postopka. O njih je treba odločati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem ZSUP), kar pomeni, da je obveznost plačila odvisna od uspeha v postopku (113. in 114.čl. ZSUP) in se zato šele v odločbi, s katero je postopek končan, določi, kdo jih trpi (1. odst.117.čl. ZSUP).
prometni davek - fotokopiranje - storitev ali proizvodnja - davčna osnova PD od turistično agencijskih storitev
1. Če je bila tožena stranka v dvomu kakšno dejavnost opravlja tožeča stranka pod registrirano dejavnostjo fotokopiranje, bi morala to ugotoviti na podlagi opredelitve v členu 16a/II Pravilnika o uporabi ZPD (Uradni list RS št. 6/92, 39/93), kaj se šteje za storitveno dejavnost fotokopiranja.
2. Z dodatnima pogojema v 1. odst. 34.b člena Pravilnika je njegov izdajatelj davčno obveznost izvajalcev storitev iz 3. točke 1. odst. 24. člena ZPD povečal. Ker za to ni imel pooblastila, je omenjena določba Pravilnika v nasprotju s 3. točko 1. odst. 24. člena ZPD (glej tudi odločbo Ustavnega sodišča z dne 9.1.1997 štev. U-I-23/96-6 Ur. list RS štev. 5/97). Zato je sodišče pri odločanju o utemeljenosti tožbe uporabilo samo zakonsko določbo.