začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – uporaba sile – vznemirjanje lastninske pravice
Ureditveno (regulacijsko) začasno odredbo je mogoče izdati le izjemoma, zaradi preprečitve grozečega nasilja ali nenadomestljive škode.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – krivdna odgovornost – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Tožeča stranka je s kovinskim drogom skušala namestiti voziček, ki se je iztiril zaradi deformacije tračnic. Kovinski drog je „zagrabilo“ med koleščke vozička in tračnice, ob premiku vozička pa je drog tožečo stranko udaril v glavo, da je obležala. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka opustila izvedbo ukrepov za varno delo, zato je tožeči stranki krivdno odškodninsko odgovorna za nastalo nezgodo. Tožena stranka ni izvedla potrebnega vzdrževanja tračnic, poleg tega ni poskrbela za popravilo podesta in zamenjavo reflektorja. K nesreči pri delu je namreč pripomoglo tudi, da reflektor ni deloval in je bilo delovno mesto tožeče stranke slabo osvetljeno. Tožena stranka je bila tudi seznanjena z deformacijo tračnic na splošno in s povečanim številom iztirjanj na dan nesreče pri delu, pa ni izvedla ukrepov, ki bi nadaljnja iztirjanja preprečili.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – direktor - razrešitev
Razrešitev direktorja družbe oziroma njegov odpoklic je razlog, da direktor pogojev za opravljanje tega dela ne izpolnjuje več, zato sama razrešitev (odpoklic) predstavlja tudi resen in utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem v smislu 2. odstavka 88. člena ZDR (glede na to, da je bistveni pogoj v takšnem primeru imenovanje delavca na poslovodno funkcijo).
Tožena stranka je tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je naklepoma huje kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja ter da je storila hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, s tem, da tožene stranke ni obvestila o spremembi kraja bivanja, s čimer je delodajalcu povzročila materialno škodo. Toženi stranki, ki skladno z določbo 2. odstavka 82. člena ZDR nosi dokazno breme in je dolžna dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved, ni uspelo dokazati, da je tožnica storila v izredni odpovedi očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja goljufije, navedene v izredni odpovedi, oz. hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (storjene naklepno ali iz hude malomarnosti) oziroma, da se dnevno ni vozila na delo iz A., ampak iz B. (kjer ima stalno prebivališče), ter da so ji bile zato neupravičeno izplačani previsoki potni stroški. Zato je izpodbijana izredna odpoved podana iz razloga po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – odpravnina – odškodnina za čas odpovednega roka – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – obrazložitev odpovedi
Tožnik (delavec) je toženi stranki podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. S tožbenim zahtevkom uveljavlja plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka (drugi odstavek 112. člena ZDR). Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je bistveno, ali je tožnik pogodbo o zaposlitvi odpovedal iz utemeljenega razloga in v skladu z zakonom (po postopku, kot je določen v prvem odstavku 112. člena ZDR) in znotraj rokov po drugem odstavku 110. člena ZDR).
Navedba in obrazložitev okoliščin in interesov, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka, v sami izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni pogoj za njeno zakonitost. Okoliščine in interese namreč stranka lahko navaja ter dokazuje v sodnem postopku.
Ker je pri tožnici, invalidki III. kategorije, prišlo do poslabšanja invalidnosti, tako da so ji potrebne nove omejitve pri delu, ki ga je še zmožna opravljati v polnem delovnem času, se ji v okviru III. kategorije priznajo nove omejitev pri delu. Tožbeni zahtevek na priznanje pravice do dela v polovičnem delovnem času je neutemeljen.
Tožena stranka je tožnika v postopku izbire kandidata za opravljanje dela hišnika vzdrževalca kot iskalca zaposlitve zaradi osebnih okoliščin (vložene tožbe) postavila v neenakopraven položaj napram drugim kandidatom, zato je tožniku odškodninsko odgovorna po splošnih pravilih civilnega prava (peti odstavek 6. člena ZDR).
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-8. ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – odsotnost z dela – kršitev navodil zdravnika – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, da bi se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zadržalo do pravnomočne odločitve, saj terjatev ni verjetno izkazana. Na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, zlasti ker ni izkazano, da bi bila na primer podana iz očitno neutemeljenega razloga ali bi bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi očitno nezakonita.
OZ člen 40, 40/1, 40/2. ZPPSL člen 125, 131, 131/2.
izpodbijanje pravnega dejanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklenitve sodne poravnave - fiktivni pravni posel – odkup poslovnega deleža – izpodbojnost pogodbe o zaposlitvi – pridobitev zastavne pravice na premoženju stečajnega dolžnika – sodna poravnava – izpodbojnost sodne poravnave
Po 125. členu ZPPPSL bi bilo dejanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi objektivno izpodbojno, če bi prvotoženec s tem dejanjem pridobil ugodnejši položaj v primerjavi z ostalimi upniki. Ob oblikovanem stališču, da odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila fiktivna, se izkaže kot neutemeljena trditev, da je objektivni pogoj izpodbojnosti podan zato, ker je prvotoženec zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi pridobil terjatev, ki je sicer ne bi imel, s to terjatvijo pa je začel konkurirati ostalim upnikom, ki naj bi bili zaradi tega poplačani v manjšem obsegu, kot bi bili sicer, če prvotoženčeve terjatve ne bi bilo. Res je že z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nastala prvotoženčeva terjatev zahtevati od A.-a izplačilo poslovnega deleža. Vendar pa je materialnopravno pravilno stališče , da je bil prvotoženec v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izenačen z ostalimi zaposlenimi (in družbeniki) družbe in torej tudi s tožečo stranko. A. ni bil pripravljen nobenemu izmed njih prostovoljno izplačati poslovnih deležev.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – delovni invalid
Zaradi vpeljave novega sistema je odpadla potreba po tožničinem delu, kar predstavlja utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v skladu z določilom 88. člena ZDR. Tožena stranka je tožnici kot invalidu III. kategorije invalidnosti ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo, to je skladno z omejitvami tožničine zdravstvene sposobnosti, katere podpis je tožnica neutemeljeno zavrnila. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi zakonita.
pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja
Ker je zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja nedovoljeni pritožbeni razlog, so pritožbene navedbe v tem pritožbenem postopku neupoštevne in se pritožbeno sodišče o njih ne opredeljuje.
Čeprav tožničin mož kot lastnik podjetja posluje z izgubo, ne gre za razloge, na katere ne more vplivati, zato je tožnica upravičena do denarne socialne pomoči le zase in za otroke, ne pa tudi za moža.
invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – zaključeno zdravljenje
Ker pri tožniku, invalidu III. kategorije, zdravljenje še ni zaključeno, še ni mogoče ugotoviti spremembe v stanju invalidnosti. Zato je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
Pri tožniku je telesna okvara (na podlagi mnenja invalidske komisije z dne 10. 3. 1986) nastala dne 31. 10. 1985, zahtevo za priznanje pravice do invalidnine za to telesno okvaro pa je podal šele 28. 4. 2010. Zato ima pravico do invalidnine od 1. 11. 2009 dalje, to je od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve dalje in šest mesecev za nazaj, in neutemeljeno zahteva njeno priznanje vse od 31. 10. 1985 dalje.
Zneske invalidnine od 31. 10. 1985 dalje tožnik uveljavlja tudi na podlagi odškodninske odgovornosti toženca. Zastaralni rok (3 oz. 5 let) iz 352. člena OZ, je začel teči šele z vročitvijo dokončne odločbe toženca, s katero je bila potrjena odločba o priznanju invalidnine od 1. 11. 2009 dalje, in ne že s trenutkom, ko se je tožnik seznanil z mnenjem invalidske komisije o datumu nastanka telesne okvare (28. 5. 2007).
sodnik - plačilo razlike plače – osnova za obračun plače
V 45. členu ZSS ni bilo določeno in ne predvideno posebno odločanje državnega zbora o določanju osnove sodniške plače. Določeno je bilo le, da velja osnova, kot je določena za obračun plače poslanca tudi za obračun sodniške plače. Vsebinsko to pomeni, da velja vsakokratna osnova za obračun poslanske plače, določena po pravilih, ki veljajo za določitev osnove poslanske plače, tudi za sodniško plačo. Izhodišče take ureditve je bila predpostavka, da se ohranja razmerje med sodniško in poslansko plačo, kakor je bilo to razmerje vzpostavljeno ob uveljavitvi ZSS
Glede na dejstvo, da je bila osnova za obračun sodniške plače v času, na katerega se nanaša tožnikov tožbeni zahtevek, določena z ZZDODP, torej z zakonom, niso utemeljene navedbe, da naj bi šlo za kršitev ustavne določbe o pravici do sodnega varstva pred neodvisnim sodiščem, ker naj bi bila sodniška plača oziroma osnova za njen obračun določena s podzakonskim aktom.
ZDR člen 11, 16, 216. ZZZPB člen 6b, 6f. ZUTD člen 192, 192/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta – začasna in občasna dela dijakov
Razlikovanje dela v delovnem razmerju (po pogodbi o zaposlitvi) od dela, ki ga opravljajo dijaki in študenti, je v tem, da je pri dijaškem in študentskem delu poudarjena začasnost in občasnost. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca (takšna je tudi definicija delovnega razmerja v prvem odstavku 4. člena ZDR), od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je podvržen navodilom delodajalca. Pri opredelitvi, za kakšno razmerje gre, ni odločilna volja strank, status študenta in delavca v delovnem razmerju pa se ne izključujeta. Posebna ureditev začasnega in občasnega dela študentov in dijakov ne pomeni, da ti ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi (še posebej, če delo opravljajo daljši čas nepretrgano in podaljšujejo svoj status brez namena izpolnjevati študijske obveznosti). Tega ne prepovedujeta niti ZDR (ki celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja) niti ZVis.
umik tožbe – ustavitev postopka – pravdni stroški - pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, kar je spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, v skladu z 41. členom ZDSS-1. Peti odstavek 41. člena ZDSS-1, ki se uporablja v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka, ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal svoje pravice. Glede na to, da je tožnik v tem individualnem delovnem sporu uveljavljal transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, je potrebno ta individualni delovni spor uvrstiti med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja.