ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 57. ZPP člen 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
starostna pokojnina – pokojninska osnova – plače
Toženec tožnikove plače za leto 1980 ni upošteval pri določitvi pokojninske osnove za odmero starostne pokojnine, ker o tem v matični evidenci ni podatkov. Kljub temu da je tožnik predložil knjigovodsko kartico banke za leto 1980, iz katere so razvidi prilivi, ki se nanašajo tudi na tožnikov osebni dohodek, in predlagal postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi ugotovil njegovo plačo za leto 1980, je sodišče izvedbo tega dokaza ob vnaprejšni oceni, da ne bo uspešen, zavrnilo, si čemer je bila tožniku odvzeta možnost sodelovanja v postopku.
ZPP člen 153, 153/2, 253, 253/1, 249, 249/1. ZBPP člen 26, 26/1, 26/1.
dokaz z izvedencem – dopolnitev izvedenskega mnenja – stroški postopka – nagrada in stroški izvedenca – stranka, ki predlaga izvedbo dokaza
Dokaz z izvedencem se primarno izvede z njegovim zaslišanjem na obravnavi, kadar pa je mnenje podano pisno pred obravnavo, pa zakon predvideva tudi dodatno zaslišanje izvedenca, zato je ustno zaslišanje izvedenca v primerih, ko imata stranki pripombe na pisno izdelano mnenje, še toliko bolj potrebno.
Ker sta izvedbo dokaza z izvedencem predlagali obe stranki, je treba breme kritja stroškov porazdeliti med obe stranki po enakih delih.
Tudi če bi letno poročilo tožeče stranke za leto 2007 izkazovalo insolventno stanje, je tako stanje lahko izkazovalo po stanju na dan 31. 12. 2007. Kasnejši ukrepi tožeče stranke v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z novimi vložki z učinki od 21. 5. 2008 dalje so torej dajali zadosti trdno podlago za utemeljeno sklepanje, da je s temi ukrepi tožeča stranka odpravila insolventnost. Ker so bila vsa preostala izpodbijana pravna dejanja opravljena v času od 24. 6. 2008 do 25. 9. 2008, torej v sorazmerno kratkem času po opravljenem povečanju osnovnega kapitala tožeče stranke, je tožena stranka z gornjimi dejstvi uspela prepričati pritožbeno sodišče, da za insolventnost tožeče stranke v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj ni mogla vedeti.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – lastništvo nepremičnin – delež v gospodarski družbi
Kot dodatno premoženje, ki lahko služi plačilu sodnih taks, se upošteva tudi nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati, čeprav ne prinašajo dohodkov, ter deleže v gospodarskih družbah, pri čemer se poleg dobička podjetij upošteva tudi ustanovitveni kapital, s katerim prosilec kot družbenik lahko razpolaga.
Materialno pravdno vodstvo ni procesno načelo, marveč metoda sojenja, ki naj omogoči, da se ostala ustavnoprocesna načela znajdejo v ustreznem ravnovesju. Materialnopravdno vodstvo pa nikakor ne pomeni, da sodišče dejstva ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodišče je zgolj pooblaščeno, da stranke spodbudi k navajanju odločilnih dejstev. Zato ne gre za izjemo od razpravnega načela, marveč za njegovo korekcijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0068842
ZUKZ člen 19, 20. ZMZPP člen 48. UZITUL člen 19. UZITUL-A člen 22b. ZOR člen 277, 378, 436, 1035, 1038, 1038/2, 1040, 1061.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – pristojnost in uporaba prava – tek obresti
V konkretnem primeru gre za spor med posameznim varčevalcem in LB, d. d., pri reševanju katerega ni pravno relevantno vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ, temveč je takšne spore treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059878
ZASP člen 80, 80/1, 158, 158/1, 158/2, 160, 160/2, 168. OZ člen 289, 289/1, 299, 299/2, 344, 347, 347/1, 352, 352/1, 352/3. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 16.
avtorska pravica – kršitev avtorskih pravic – civilna kazen – pogodba o javni priobčitvi glasbenih del – posredovanje podatkov – zastaranje civilne kazni - obrazloženost stroškovne odločitve
V obravnavanem primeru, zaradi obstoja pogodbe o javni priobčitvi glasbenih del na koncertih in javnih prireditvah, ni mogoče šteti, da kršitev dolžnosti sporočanja sporedov ter kršitev posredovanja vseh podatkov, potrebnih za izračun honorarja ne utemeljuje zaključka o kršitvi materialne avtorske pravice niti druge pravice avtorja.
Civilna kazen zaradi svoje specifične ureditve, ki nakazuje na njeno preterično naravo penalne oziroma kaznovalne odškodnine, zastara pod pogoji, ki veljajo za odškodninske terjatve.
Iz vloge je mogoče razbrati, na kakšni podlagi (zaradi nezakonitega dela sodišča) tožnik uveljavlja odškodnino od RS. Za popolnost tožbe zadošča, da tožnik abstraktno pravno normo razčleni v toliko dejstev, kolikor jih je potrebnih za identifikacijo zahtevka.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine
Če eden od solastnikov nepremičnine uporablja celo nepremičnino, pa zato nima ustreznega pravnega naslova, gre za primer uporabe tuje stvari v svojo korist. Korist je v brezplačni uporabi solastniškega deleža drugega solastnika. Ker prvi solastnik ni upravičen do brezplačne uporabe stvari, ki je deloma od drugega solastnika, mora temu povrniti znesek, ki ustreza najemnini.
Jasnost ali nejasnost pogodbenih določil ni merilo za potrebnost uporabe razlagalnih pravil, vsebovanih v 3. odseku II. poglavja OZ. Ta pravila mora sodišče uporabiti, če si stranki pogodbena določila različno razlagata. Jasnost ali nejasnost določil pisne pogodbe lahko vpliva zgolj na to, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0079519
URS člen 15, 15/3, 35. OZ člen 134. ZPP člen 125a, 125a/4, 236a.
zapisnik - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do pietete umrlih - poseg v osebnostno pravico - absolutno javna oseba - pravica do zaščite lastne podobe in imena - pravica javnosti do obveščenosti
Zakonsko besedilo, po katerem ima stranka „v nadaljnjih treh dneh“ pravico do ugovora zoper nepravilnosti v prepisu zvočnega posnetka, sicer ne pušča dvoma, da ta rok ni instrukcijski, pač pa prekluziven, vendar v primeru zamude instrukcijskega roka s strani sodišča tudi tridnevni rok za stranko ni mogel pričeti teči prej kot takrat, ko ga je prejela.
Kršitev pravice do pietete umrlih je treba presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.
Strogo osebni interesi svojcev ne morejo biti varovani v okviru njihove pravice do pietete pokojnika, kolikor nasprotujejo interesom umrlega, prav tako dediči ne morejo uspeti z odstranitvenim zahtevkom, ki ga črpajo iz svoje pravice do pietete, če z istovrstnim zahtevkom ne bi uspel pokojni, ki bi ga, ob predpostavki, da bi bil še živ, črpal iz lastne osebnostne pravice.
Absolutno javne osebe v javnosti de facto ne uživajo varstva zasebnosti, vse dokler njihovo prikazovanje ne predstavlja primerov očitne ali prepričljivo utemeljene zlonamernosti, usmerjene v potešitev zvedavosti ljudi. Smrt absolutno javne osebe in časovni odmik od prenehanja opravljanja funkcije ne vplivata na pravico javnosti do informiranja v zvezi s to osebo.
V času sklenitve posojilne pogodbe posojilojemalec ni bil insolventen, čeprav je bilo njegovo ekonomsko finančno stanje slabo. Na podlagi poslovnih načrtov za družbo F d.o.o. pa je tožena stranka ob sklenitvi posojilne pogodbe utemeljeno štela, da odobritev tega posojila predstavlja normalno poslovno tveganje za tožečo stranko.
skupno premoženje – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – višina uporabnine – odbitek davščin in stroškov upravljanja
Ker se tožnik iz skupne hiše ni izselil prostovoljno, je upravičen do tega, da za sebi pripadajoč lastni del nepremičnine zahteva od toženke, ki je uporabljala plačilo koristi, ki jih je od tega imela in je bil zato tožnik prikrajšan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070255
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 374. OZ člen 465, 468, 468/2, 478.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka s prevzemnikom terjatve – izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka – singularni pravni naslednik – delno plačilo – znižanje cene – stvarne napake - primernost znižanja kupnine
Ker je tožeča stranka med pravdo prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, vtoževana terjatev pa je s pravnomočnim sklepom prenesena na Republiko Slovenijo, se je pravdni postopek, ki je bil prekinjen po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, nadaljeval na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj singularnega pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Tožena stranka je upravičena uveljavljati znižanje cene, ker prvotna tožeča stranka ni uspela dokazati svojih trditev, da je blago ustrezalo evropskim standardom in ker za material ni predložila atestov, čeprav je vedela da to mora storiti
postopek za delitev stvari v solastnini – način delitve stvari v solastnini – fizična delitev – upravičen interes – prekluzija v predlagalnem nepravdnem postopku
Postopek za delitev stvari v solastnini je predlagalni nepravdni postopek, v katerem velja prekluzija glede navajanja novih dejstev in dokazov, ki je sicer uveljavljena v pravdnem postopku.
OZ člen 122, 122/1, 427, 427/1, 427/3. ZPP člen 236, 237, 237/1, 286b.
pogodba o prevzemu dolga – prenos pogodbe – pogodba o finančnem leasingu – pravočasnost uveljavljanja procesnih kršitev
V obravnavani zadevi ne gre za situacijo iz določila tretjega odstavka 427. člena OZ, po katerem se domneva, da je upnik dal svojo privolitev, če je brez omejitve sprejel kakšno izpolnitev od prevzemnika, ki jo je ta izpolnil v svojem imenu. Tožnica izplačil s strani družbe ni knjižila kot dolg iz pogodbe o finančnem leasingu, sklenjene s tožencem, temveč jih je do vračila plačniku (ker ni soglašala s prevzemom dolga) hranila na prehodnem kontu.
ZIZ člen 29.a, 272. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1.
začasna odredba – trditveno in dokazno breme predlagatelja – zahtevek na izselitev zakonca
Tudi v postopku zaradi izdaje začasne odredbe velja, da je pogoj za uspeh predlagatelja, da najprej navede (konkretna) dejstva, ki nudijo podlago predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Glede na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja nasprotna stranka in ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, pa je nato dolžan, če želi uspeti, ponuditi tudi dodatno trditveno podlago in dodatne dokaze.
Slabi in konfliktni medsebojni odnosi, pri čemer tudi tožnica nosi del odgovornosti zanje, tudi ob izkazani verjetnosti, da bi se ob ponovni vselitvi pritožnice nadaljevali, ne zadoščajo za izdajo predlagane začasne odredbe.
Zoper sklep o začetku postopka prisilne likvidacije se lahko pritoži stranka postopka. Stranke postopka prisilne likvidacije so po izrecni zakonski določbi le družbeniki pravne osebe, nad katero se vodi postopek. Dolžnik ni stranka postopka prisilne likvidacije. V postopku prisilne likvidacije se namreč določbe Oddelka 3.3. ZPFFIPP, ki ureja status strank insolvenčnega postopka (kamor sodita tudi dolžnik in stečajni dolžnik), za prisilno likvidacijo ne uporabljajo. V postopku prisilne likvidacije tudi upniki niso stranke postopka in v tem postopku, v katerem uveljavljajo terjatve do dolžnika, niso upravičeni opravljati nobenih procesnih dejanj.
ZFPPIPP člen 121, 233, 233/5. ZPP člen 110, 110/3.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem – podaljšanje roka za plačilo predujma
Podaljšanju roka za predložitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma pritožbeno sodišče ne more ugoditi, niti tega ne bi moglo storiti prvostopenjsko sodišče. Rok, ki ga določi sodišče, se lahko na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to opravičeni razlogi, vendar pa se mora podaljšanje roka predlagati, preden izteče rok.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0022937
URS člen 29, 29-3, 36. KZ člen 186, 186/1, 206, 206/1. ZKP člen 3, 17, 214, 214/1, 215, 215/1.
hišna preiskava stanovanja - odredba nima obrazložitve - zakonito pridobljeni dokazi - obstoj utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev načela iskanja materialne resnice - kršitev načela domneve nedolžnosti - predmeti uporabljeni pri kaznivemu dejanju - preizkus odločbe o kazenskih sankcijah - zvišanje kazni
Informacije, s katerimi je razpolagal preiskovalni sodnik ob odreditvi hišne preiskave 15. 12. 2009 in 16. 12. 2009, priloženega uradnega zaznamka z 2. 12. 2009 ter podatkov, ki so rezultat operativnega dela policistov, ko so J.V. že obravnavali v zvezi s sumom nekaterih drugih kaznivih dejanj v preteklosti, so predstavljale zadostno podlago za izdajo odredbe o hišni preiskavi. Navedena dejstva in okoliščine so takšna, da je preiskovalni sodnik lahko na podlagi razuma in življenjskih izkušenj utemeljeno zaključil, da je podana zadostna stopnja podlage za sklepanje o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da je osumljeni (v povezavi z ostalimi osumljenimi) storil kaznivo dejanje.
- Policisti so po pridobitvi informacije od anonimnega vira nadaljevali z zbiranjem dodatnih obvestil v povezavi z izvršenim kaznivim dejanjem ropa in oškodovankinim opisom, da so jo oropali trije zamaskirani moški, od katerih sta bila dva večje postave, eden pa manjši, ter na podlagi samostojnega preverjanja informacije in zbranih ugotovitev odkrili še preostale udeležence kaznivega dejanja, nadaljnja kriminalistična preiskava pa je pokazala, da so bile informacije vira verodostojne in resnične.
- Pravilno je ocenilo, da količina zaseženih predmetov kaže na sodelovanje več oseb pri vlomu, ki so uporabljale kape in rokavice, in tudi oškodovanka je potrdila, da je videla, da zamaskiran moški, ki je stal ob njej, nosi rokavice. Dejansko sta bili obdolženemu A.F. zaseženi dve kapi z izrezom za oči in usta, vendar je bila še ena takšna kapa zasežena tudi v oškodovankinem stanovanju, ko je očitno, da je bil pozabljena, zato je tudi na podlagi tega dejstva sodišče utemeljeno sklepalo o udeležbi treh oseb.