Tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se tožencu prepovedalo spremeniti tožnikov obseg zavarovanja na podlagi opravljanja odvetniške dejavnosti iz krajšega v poln delovni čas, ni utemeljen, ker ni izkazal nastanka težko nadomestljive škode, ki naj bi bila v tem da ne bo mogel zahtevati povračila plačanih prispevkov, ki naj bi jo bilo z začasno odredbo potrebno preprečiti. Pogoji za izdajo začasne odredbe zato niso izpolnjeni.
ZST-1 člen 13, 13/1. ZIZ člen 29b. ZUstS člen 23, 23/1.
prekinitev postopka do odločitve ustavnega sodišča - oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - prepozen predlog - prejem naloga za plačilo takse za pritožbo - trenutek vložitve pritožbe - nastanek taksne obveznosti
Ker je po oceni pritožbenega sodišča določilo prvega odstavka 13. člena ZST-1 protiustavno, je sklenilo, da prekine pritožbeni postopek do odločitve Ustavnega sodišča RS o skladnosti prvega odstavka 13. člena ZST-1 z Ustavo.
Tožnik ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov že iz razloga, ker je bil sklep o izvršbi razveljavljen in je bil predlog za izvršbo zavržen. Ustavitev izvršilnega postopka pomeni za tožnika le izgubo pravnega interesa za nadaljevanje pravde za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Razlogi, zaradi katerih je prišlo do ustavitve izvršilnega postopka, lahko niso materialnopravno enaki razlogom, zaradi katerih je dolžnik vložil tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Tožnikova zahteva za povrnitev pravdnih stroškov bi bila utemeljena, če bi uspel s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. S tožbenim zahtevkom pa bi uspel, če bi izkazal formalna pogoja iz 59. člena ZIZ, da je bila tožba vložena pravočasno in v okviru zakonsko dopustnih razlogov, ter če bi v pravdnem postopku dokazal utemeljenost tožbenega zahtevka.
SZ-1 člen 111, 111/1, 111/3, 116. ZUP člen 279, 281.
izpraznitev stanovanja – pravni naslov za bivanje v stanovanju - lastninska pravica – dobra vera – odprava napak iz denacionalizacijskega postopka v pravdi – pravnomočnost denacionalizacijske odločbe – nična upravna odločba
Tudi če so toženci res razrešili svoje stanovanjsko vprašanje, tako da je s preureditvijo nastala nova stanovanjska enota, ki je bila zgrajena že ob uveljavitvi SZ, toženci pa tedaj niso bili imetniki stanovanjske pravice na kakšnem drugem stanovanju, je lastninska pravica prvih dveh tožencev prenehala s pravnomočnostjo upravne odločbe, ki je zgradbo vrnila v last denacionalizacijskim upravičencem. Ti so svojo lastninsko pravico pridobili izvirno, torej neodvisno od lastninske pravice pravnega prednika. Z izgubo lastninske pravice pa toženci niso pridobili pravice do začasne uporabe stanovanja, še manj pa stanovanjske pravice, saj je ta obstajala samo na družbenih stanovanjih.
Po tretjem odstavku 16. člena ZDen premoženja ni mogoče vrniti v naravi, če je na njem lastninska pravica fizičnih ali civilnih pravnih oseb. Sporno stanovanje bi torej moralo biti izvzeto iz denacionalizacije, vendar napak, ki so se pripetile v denacionalizacijskem postopku, ni mogoče odpravljati v pravdi. Denacionalizacijska odločba o vrnitvi nacionaliziranega premoženja v last denacionalizacijskemu upravičencu postane materialno pravnomočna. Takšna odločba pravno učinkuje, dokler ni po predpisanem postopku odpravljena, razveljavljena ali spremenjena. Dotlej pa se šteje, da je pravilna in zakonita.
Pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Neupoštevanje pravnomočne odločbe je zato lahko le izjema, ki je dopustna zgolj v najbolj skrajnih primerih, ko je upravna odločba obremenjena s tako hudimi in očitnimi procesnimi hibami, da je sploh ni mogoče šteti za odločbo.
V konkretni zadevi gre za tožbo zaradi plačila 1.255,16 EUR s pripadki, pri čemer se vtoževana terjatev nanaša na stroške obratovanja in vzdrževanja za stanovanje, katerega lastnica je tožena stranka. Glede na vrednost spornega predmeta je torej za odločanje pristojno okrajno sodišče.
ZIZ člen 29.a, 272. ZPP člen 215, 337, 339, 339/2, 339/2-10, 360, 360/1.
začasna odredba – trditveno in dokazno breme predlagatelja – zahtevek na izselitev zakonca
Tudi v postopku zaradi izdaje začasne odredbe velja, da je pogoj za uspeh predlagatelja, da najprej navede (konkretna) dejstva, ki nudijo podlago predlogu (sklepčnost) ter zanje predlaga ustrezne dokaze. Glede na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja nasprotna stranka in ob upoštevanju pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, pa je nato dolžan, če želi uspeti, ponuditi tudi dodatno trditveno podlago in dodatne dokaze.
Slabi in konfliktni medsebojni odnosi, pri čemer tudi tožnica nosi del odgovornosti zanje, tudi ob izkazani verjetnosti, da bi se ob ponovni vselitvi pritožnice nadaljevali, ne zadoščajo za izdajo predlagane začasne odredbe.
Tako za sklenitev posojilne pogodbe kot tudi za vračilo dolga se res ne zahteva nikakršna oblika, vendar v primeru nerazpolaganja s pisnim potrdilom o vračilu dolga posojilojemalec, na katerem je dokazno breme glede vračila posojila, tvega, da mu zaradi odsotnosti tudi drugih (ustreznih) dokazov v morebitnem sporu vračila dolga ne bo uspelo dokazati.
V primeru dogovorjenih oderuških pogodbenih obresti je nično (le) pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico, in ne pogodba v celoti.
trditveno in dokazno breme – poroštvo – oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
Institut oprostitve poroka zaradi opustitve garancij sodi med ugovore, ki jih ima porok na razpolago v razmerju do upnika. Trditveno in dokazno breme vseh potrebnih elementov za učinkovanje ugovorov v smeri razbremenitve porokove obveznosti nosi porok, ki jih uveljavlja.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine
Če eden od solastnikov nepremičnine uporablja celo nepremičnino, pa zato nima ustreznega pravnega naslova, gre za primer uporabe tuje stvari v svojo korist. Korist je v brezplačni uporabi solastniškega deleža drugega solastnika. Ker prvi solastnik ni upravičen do brezplačne uporabe stvari, ki je deloma od drugega solastnika, mora temu povrniti znesek, ki ustreza najemnini.
Jasnost ali nejasnost pogodbenih določil ni merilo za potrebnost uporabe razlagalnih pravil, vsebovanih v 3. odseku II. poglavja OZ. Ta pravila mora sodišče uporabiti, če si stranki pogodbena določila različno razlagata. Jasnost ali nejasnost določil pisne pogodbe lahko vpliva zgolj na to, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO
VSL0068823
SPZ člen 38. ZZK-1 člen 13, 40, 40/1, 40/1-6, 148, 148/1, 149, 243. ZD člen 214.
izbrisna tožba – omejitev lastninske pravice s prepovedjo odsvojitve in obremenitve – vpis prepovedi odsvojitve in obremenitve – učinek erga omnes
V sklepu o dedovanju določena prepoved odsvojitve in obremenitve ni odločitev o dedovanju zapuščine (kar je predmet odločanja v zapuščinskem postopku), ampak gre za med dediči sklenjeno pogodbo civilnega prava. Ta ima absolutne učinke, če je sklenjena med starši in otroci ter se kot takšna lahko vpiše v zemljiško knjigo.
male avtorske pravice – nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko delo – varovana avtorska dela – avtorska dela tujih avtorjev – uporaba tarife - obvezno kolektivno upravljanje - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo - male pravice tujih avtorjev
ZASP predpisuje obvezno kolektivno upravljanje avtorskih pravic tudi za javno priobčitev neodrskih glasbenih del javnosti (male pravice), pri čemer kolektivna organizacija male avtorske pravice upravlja tudi brez pogodbe z avtorjem. Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja. Tako tudi tujci uživajo varstvo avtorske pravice po določbah ZASP.
Vsaka sprememba dejanskega stanja še ne pomeni motenja.
Ker sta bili na fasadi že prej nameščeni dve klimatski napravi, namestitev sporne klimatske naprave ne spreminja dotedanjega izvrševanja tožnikove soposesti fasade. Tožnikova soposest fasade večstanovanjske hiše, izhaja že iz dejstva, da je fasada integralni del večstanovanjske hiše, v kateri se nahaja tudi stanovanje, ki ga uporablja tožnik.
Namestitev klimatske naprave na fasado predstavlja izboljšavo v smislu tretjega odstavka 29. člena SZ-1, za katero se zahteva soglasje etažnih lastnikov, ki imajo več kakor tri četrtine solastniških deležev.
Tudi prepovedane imisije so motenje posesti, zato lahko posestnik zaradi čezmernega hrupa ali drugih imisij uveljavlja tudi posestno varstvo.
cesija – obvestitev dolžnika o cesiji – neveljavnost cesije
V primeru cesije ni potrebnega soglasja dolžnika. O cediranju terjatve pa je dolžnika treba obvestiti. Namen tega določila je, da dolžnik ve, komu je dolžan plačati dolg. Zgolj zaradi dejstva, da dolžnik - toženec ni bil obveščen o cesiji terjatve, pa ne pomeni, da ta ni veljavna.
Za presojo, ali je podjemnik pravilno izpolnil svojo obveznost, je pomembno le, da je dosegel končni rezultat, zaradi katerega se je naročnik odločil skleniti podjemno pogodbo. Predmet podjemnikove obveznosti namreč ni samo delo, ki ga opravlja, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal izpolniti. V obravnavanem primeru predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja predstavlja izdelana spletna stran, z grafično podobo po željah tožeče stranke. Glede na to, da ta ni bila (dokončno) narejena, tudi do uresničitve končnega interesa tožeče stranke ni prišlo.
verzija – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – povečana vrednost nepremičnine
Zaradi vlaganj v tujo nepremičnino uveljavljan obogatitveni zahtevek je utemeljen le v primeru zatrjevane in izkazane z vlaganji povzročene večvrednosti nepremičnine (obogatitveni princip).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0070255
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 374. OZ člen 465, 468, 468/2, 478.
prekinitev postopka – nadaljevanje postopka s prevzemnikom terjatve – izbris tožeče stranke iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka – singularni pravni naslednik – delno plačilo – znižanje cene – stvarne napake - primernost znižanja kupnine
Ker je tožeča stranka med pravdo prenehala obstajati zaradi zaključka stečajnega postopka, vtoževana terjatev pa je s pravnomočnim sklepom prenesena na Republiko Slovenijo, se je pravdni postopek, ki je bil prekinjen po 3. točki prvega odstavka 205. člena ZPP, nadaljeval na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP s prevzemnikom terjatve, ki ima položaj singularnega pravnega naslednika prvotne tožeče stranke.
Tožena stranka je upravičena uveljavljati znižanje cene, ker prvotna tožeča stranka ni uspela dokazati svojih trditev, da je blago ustrezalo evropskim standardom in ker za material ni predložila atestov, čeprav je vedela da to mora storiti
skupno premoženje – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – višina uporabnine – odbitek davščin in stroškov upravljanja
Ker se tožnik iz skupne hiše ni izselil prostovoljno, je upravičen do tega, da za sebi pripadajoč lastni del nepremičnine zahteva od toženke, ki je uporabljala plačilo koristi, ki jih je od tega imela in je bil zato tožnik prikrajšan.
Tudi če bi letno poročilo tožeče stranke za leto 2007 izkazovalo insolventno stanje, je tako stanje lahko izkazovalo po stanju na dan 31. 12. 2007. Kasnejši ukrepi tožeče stranke v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala z novimi vložki z učinki od 21. 5. 2008 dalje so torej dajali zadosti trdno podlago za utemeljeno sklepanje, da je s temi ukrepi tožeča stranka odpravila insolventnost. Ker so bila vsa preostala izpodbijana pravna dejanja opravljena v času od 24. 6. 2008 do 25. 9. 2008, torej v sorazmerno kratkem času po opravljenem povečanju osnovnega kapitala tožeče stranke, je tožena stranka z gornjimi dejstvi uspela prepričati pritožbeno sodišče, da za insolventnost tožeče stranke v času oprave izpodbijanih pravnih dejanj ni mogla vedeti.