izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub izkazanemu manku, ki je presegel dovoljeni manko, tožniku kot vodji enote ni mogoče očitati, da je ravnal v nasprotju s predpisano skrbnostjo. Inventura ob prevzemu vodenja PE med tožnikom in njegovim predhodnikom ni bila usklajena in je ostala odprta, prav tako se je tožnik ob ugotovljenih nepravilnostih obračal na direktorja tožene stranke in nato ravnal v skladu z njegovimi navodili, zato tožniku v zvezi z očitano kršitvijo ni mogoče očitati naklepa oziroma hude malomarnosti. Upoštevati je namreč potrebno, da je tožnik v delovnem razmerju nasproti delodajalcu podrejena stranka in mora v skladu z določbo 32. člena ZDR ravnati po njegovih navodilih.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – negativna ocena - vojak
V primeru prenehanja delovnega razmerja na podlagi ZObr gre za poseben način prenehanja delovnega razmerja, za katerega ni mogoče uporabiti določil ZDR in ZJU.
Tožnik je prejel dve zaporedni negativni oceni, zato mu je tožena stranka utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi določbe 2. alinee 1. odstavka 94. člena ZObr, po kateri lahko ministrstvo pripadniku stalne sestave enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, če je imel negativno službeno oceno dvakrat zaporedoma. Slednje je po ZObr samostojen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Jasnost ali nejasnost pogodbenih določil ni merilo za potrebnost uporabe razlagalnih pravil, vsebovanih v 3. odseku II. poglavja OZ. Ta pravila mora sodišče uporabiti, če si stranki pogodbena določila različno razlagata. Jasnost ali nejasnost določil pisne pogodbe lahko vpliva zgolj na to, katero razlagalno pravilo bo sodišče uporabilo.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – lastništvo nepremičnin – delež v gospodarski družbi
Kot dodatno premoženje, ki lahko služi plačilu sodnih taks, se upošteva tudi nepremičnine, ki imajo tržno vrednost in je z njimi mogoče razpolagati, čeprav ne prinašajo dohodkov, ter deleže v gospodarskih družbah, pri čemer se poleg dobička podjetij upošteva tudi ustanovitveni kapital, s katerim prosilec kot družbenik lahko razpolaga.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059878
ZASP člen 80, 80/1, 158, 158/1, 158/2, 160, 160/2, 168. OZ člen 289, 289/1, 299, 299/2, 344, 347, 347/1, 352, 352/1, 352/3. ZOdvT člen 14, 14/1, 14/2, 16.
avtorska pravica – kršitev avtorskih pravic – civilna kazen – pogodba o javni priobčitvi glasbenih del – posredovanje podatkov – zastaranje civilne kazni - obrazloženost stroškovne odločitve
V obravnavanem primeru, zaradi obstoja pogodbe o javni priobčitvi glasbenih del na koncertih in javnih prireditvah, ni mogoče šteti, da kršitev dolžnosti sporočanja sporedov ter kršitev posredovanja vseh podatkov, potrebnih za izračun honorarja ne utemeljuje zaključka o kršitvi materialne avtorske pravice niti druge pravice avtorja.
Civilna kazen zaradi svoje specifične ureditve, ki nakazuje na njeno preterično naravo penalne oziroma kaznovalne odškodnine, zastara pod pogoji, ki veljajo za odškodninske terjatve.
Iz vloge je mogoče razbrati, na kakšni podlagi (zaradi nezakonitega dela sodišča) tožnik uveljavlja odškodnino od RS. Za popolnost tožbe zadošča, da tožnik abstraktno pravno normo razčleni v toliko dejstev, kolikor jih je potrebnih za identifikacijo zahtevka.
ZFPPIPP člen 121, 233, 233/5. ZPP člen 110, 110/3.
začetek postopka osebnega stečaja – predujem – podaljšanje roka za plačilo predujma
Podaljšanju roka za predložitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma pritožbeno sodišče ne more ugoditi, niti tega ne bi moglo storiti prvostopenjsko sodišče. Rok, ki ga določi sodišče, se lahko na predlog prizadete osebe podaljša, če so za to opravičeni razlogi, vendar pa se mora podaljšanje roka predlagati, preden izteče rok.
Med strankama je bilo vzpostavljeno trajno dolžniško razmerje, v katerem je tožeča stranka toženi stranki od leta 1994 dovoljevala brezplačno uporabo njene nepremičnine za mednarodni promet tovornjakov. Trajno dolžniško razmerje lahko katerakoli stranka prekine z odpovedjo in to ob vsakem, vendar ne ob neprimernem času.
Nepremičnina tožeče stranke se je uporabljala za mednarodni promet tovornjakov, pri čemer vsakokratni voznik tovornjaka navedene nepremičnine oziroma ceste ni uporabljal po svoji volji, temveč ga je, glede na to, da je šlo za cesto preko mejnega prehoda, tja usmerila tožena stranka, zato je le-ta (in ne vsakokratni voznik tovornjaka) tista, ki je bila okoriščena z uporabo tuje nepremičnine in tista, ki je tožečo stranko prikrajšala za možnost uporabe ter razpolaganja z njeno nepremičnino.
Tožnik ni upravičen do povrnitve pravdnih stroškov že iz razloga, ker je bil sklep o izvršbi razveljavljen in je bil predlog za izvršbo zavržen. Ustavitev izvršilnega postopka pomeni za tožnika le izgubo pravnega interesa za nadaljevanje pravde za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Razlogi, zaradi katerih je prišlo do ustavitve izvršilnega postopka, lahko niso materialnopravno enaki razlogom, zaradi katerih je dolžnik vložil tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Tožnikova zahteva za povrnitev pravdnih stroškov bi bila utemeljena, če bi uspel s tožbenim zahtevkom za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. S tožbenim zahtevkom pa bi uspel, če bi izkazal formalna pogoja iz 59. člena ZIZ, da je bila tožba vložena pravočasno in v okviru zakonsko dopustnih razlogov, ter če bi v pravdnem postopku dokazal utemeljenost tožbenega zahtevka.
spor majhne vrednosti – oprava glavne obravnave – dopustno število vlog
V sporu majhne vrednosti morajo načeloma stranke zahtevati opravo glavne obravnave. Res pa je, da jo sodišče lahko opravi tudi brez izrecnega predloga strank, ni pa tega apriorno dolžno storiti.
Ustaljena sodna praksa je, da se v primerih, ko se postopek začne s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za dopustna para vlog štejeta prva in druga pripravljalna vloga po tem, ko je bil sklep o izvršbi v 2. točki razveljavljen in se je pravdni postopek v resnici šele začel.
razžalitev – odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v pravico do časti in dobrega imena
Brata sta očitno že dlje časa v sporu, svoje spore pa večkrat rešujeta na sodišču, kar žal ne izkazuje niti (vsaj povprečno) ljubečega bratskega odnosa niti (vsaj povprečno) strpne medsebojne komunikacije. Glede na tako izkazano (nesporno) vsebino njunega odnosa in nivo njune komunikacije (ki ga denimo zelo povedno ponazarja kazanje zadnjice, in nazaj, fotografiranje takega početja) so bile objektivno sicer žaljive izjave izjemno blag poseg v tožnikovo čast, za katerega sploh ni verjetno, da je povzročil kakršnokoli znatnejše duševno trpljenje. Tožniku zato denarna odškodnina ne pripada, saj ta ne bi služila svojemu namenu – satisfakciji, tolažbi za trpljenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074470
ZZVZZ člen 86, 86/1, 86/2.
povrnitev škode, ki jo je pri delu povzročil delavec – dokazno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – malomarno ravnanje – izvedba dokaza z izvedencem
Izvedeni dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, saj je dokazovanje namenjeno potrjevanju zatrjevanih dejstev.
Za izvedbo dokaza z izvedencem velja strogo razpravno načelo. Zato bi tožeča stranka morala sama predlagati postavitev izvedenca in pri tem določno navesti, katera dejstva naj ugotavlja.
Delavcu je mogoče očitati malomarnost, če ne ravna s takšno stopnjo skrbnosti, kot se pričakuje od posebno skrbnega viličarista.
ZPP člen 32, 32/2, 46, 46/1, 47, 47/1, 481, 481/1, 481/1-2, 482, 483. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
stvarna pristojnost – civilni spor – gospodarski spor – družbenik izbrisane družbe
Tožena stranka je bila tekom postopka izvršbe izbrisana iz sodnega registra, postopek izvršbe in nato pravdni postopek pa se je nadaljeval zoper družbenika izbrisane družbe. Predmetni spor ni gospodarski spor, temveč premoženjski spor iz civilnopravnega razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0068842
ZUKZ člen 19, 20. ZMZPP člen 48. UZITUL člen 19. UZITUL-A člen 22b. ZOR člen 277, 378, 436, 1035, 1038, 1038/2, 1040, 1061.
odgovornost za hranilne vloge – odgovornost banke za obveznosti sarajevske podružnice – pasivna legitimacija – pristojnost in uporaba prava – tek obresti
V konkretnem primeru gre za spor med posameznim varčevalcem in LB, d. d., pri reševanju katerega ni pravno relevantno vprašanje nasledstva nekdanje SFRJ, temveč je takšne spore treba reševati upoštevajoč splošna pravila obligacijskega prava.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0022937
URS člen 29, 29-3, 36. KZ člen 186, 186/1, 206, 206/1. ZKP člen 3, 17, 214, 214/1, 215, 215/1.
hišna preiskava stanovanja - odredba nima obrazložitve - zakonito pridobljeni dokazi - obstoj utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja - zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev načela iskanja materialne resnice - kršitev načela domneve nedolžnosti - predmeti uporabljeni pri kaznivemu dejanju - preizkus odločbe o kazenskih sankcijah - zvišanje kazni
Informacije, s katerimi je razpolagal preiskovalni sodnik ob odreditvi hišne preiskave 15. 12. 2009 in 16. 12. 2009, priloženega uradnega zaznamka z 2. 12. 2009 ter podatkov, ki so rezultat operativnega dela policistov, ko so J.V. že obravnavali v zvezi s sumom nekaterih drugih kaznivih dejanj v preteklosti, so predstavljale zadostno podlago za izdajo odredbe o hišni preiskavi. Navedena dejstva in okoliščine so takšna, da je preiskovalni sodnik lahko na podlagi razuma in življenjskih izkušenj utemeljeno zaključil, da je podana zadostna stopnja podlage za sklepanje o obstoju utemeljenih razlogov za sum, da je osumljeni (v povezavi z ostalimi osumljenimi) storil kaznivo dejanje.
- Policisti so po pridobitvi informacije od anonimnega vira nadaljevali z zbiranjem dodatnih obvestil v povezavi z izvršenim kaznivim dejanjem ropa in oškodovankinim opisom, da so jo oropali trije zamaskirani moški, od katerih sta bila dva večje postave, eden pa manjši, ter na podlagi samostojnega preverjanja informacije in zbranih ugotovitev odkrili še preostale udeležence kaznivega dejanja, nadaljnja kriminalistična preiskava pa je pokazala, da so bile informacije vira verodostojne in resnične.
- Pravilno je ocenilo, da količina zaseženih predmetov kaže na sodelovanje več oseb pri vlomu, ki so uporabljale kape in rokavice, in tudi oškodovanka je potrdila, da je videla, da zamaskiran moški, ki je stal ob njej, nosi rokavice. Dejansko sta bili obdolženemu A.F. zaseženi dve kapi z izrezom za oči in usta, vendar je bila še ena takšna kapa zasežena tudi v oškodovankinem stanovanju, ko je očitno, da je bil pozabljena, zato je tudi na podlagi tega dejstva sodišče utemeljeno sklepalo o udeležbi treh oseb.
V konkretni zadevi gre za tožbo zaradi plačila 1.255,16 EUR s pripadki, pri čemer se vtoževana terjatev nanaša na stroške obratovanja in vzdrževanja za stanovanje, katerega lastnica je tožena stranka. Glede na vrednost spornega predmeta je torej za odločanje pristojno okrajno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL0079519
URS člen 15, 15/3, 35. OZ člen 134. ZPP člen 125a, 125a/4, 236a.
zapisnik - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - pravica do pietete umrlih - poseg v osebnostno pravico - absolutno javna oseba - pravica do zaščite lastne podobe in imena - pravica javnosti do obveščenosti
Zakonsko besedilo, po katerem ima stranka „v nadaljnjih treh dneh“ pravico do ugovora zoper nepravilnosti v prepisu zvočnega posnetka, sicer ne pušča dvoma, da ta rok ni instrukcijski, pač pa prekluziven, vendar v primeru zamude instrukcijskega roka s strani sodišča tudi tridnevni rok za stranko ni mogel pričeti teči prej kot takrat, ko ga je prejela.
Kršitev pravice do pietete umrlih je treba presojati tako z vidika objektivne spornosti, neprimernosti in žaljivosti dogodka, kakor tudi na podlagi posameznikovega videnja, doživljanja oziroma njegovega subjektivnega odnosa do dogodka.
Strogo osebni interesi svojcev ne morejo biti varovani v okviru njihove pravice do pietete pokojnika, kolikor nasprotujejo interesom umrlega, prav tako dediči ne morejo uspeti z odstranitvenim zahtevkom, ki ga črpajo iz svoje pravice do pietete, če z istovrstnim zahtevkom ne bi uspel pokojni, ki bi ga, ob predpostavki, da bi bil še živ, črpal iz lastne osebnostne pravice.
Absolutno javne osebe v javnosti de facto ne uživajo varstva zasebnosti, vse dokler njihovo prikazovanje ne predstavlja primerov očitne ali prepričljivo utemeljene zlonamernosti, usmerjene v potešitev zvedavosti ljudi. Smrt absolutno javne osebe in časovni odmik od prenehanja opravljanja funkcije ne vplivata na pravico javnosti do informiranja v zvezi s to osebo.
Za presojo, ali je podjemnik pravilno izpolnil svojo obveznost, je pomembno le, da je dosegel končni rezultat, zaradi katerega se je naročnik odločil skleniti podjemno pogodbo. Predmet podjemnikove obveznosti namreč ni samo delo, ki ga opravlja, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal izpolniti. V obravnavanem primeru predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja predstavlja izdelana spletna stran, z grafično podobo po željah tožeče stranke. Glede na to, da ta ni bila (dokončno) narejena, tudi do uresničitve končnega interesa tožeče stranke ni prišlo.
skupno premoženje – uporabnina – uporaba tuje stvari v svojo korist – višina uporabnine – odbitek davščin in stroškov upravljanja
Ker se tožnik iz skupne hiše ni izselil prostovoljno, je upravičen do tega, da za sebi pripadajoč lastni del nepremičnine zahteva od toženke, ki je uporabljala plačilo koristi, ki jih je od tega imela in je bil zato tožnik prikrajšan.