zamudna sodba – nasprotje med trditvami o odločilnih dejstvih in predloženimi dokazi – višina kupnine – pogoji za izdajo zamudne sodbe – pritožbeni razlogi
Obstoj nasprotja med trditvami o odločilnih dejstvih in predloženimi dokazi je razlog, zaradi katerega zamudne sodbe ni mogoče izdati in je treba izvesti kontradiktoren postopek ter o tožbenem zahtevku odločiti na podlagi glavne obravnave.
Določba četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri delavec lahko spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke, ne pomeni, da bi tožnik, ki v delovnem sporu uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega – prvotnega zahtevka, ki se v ničemer ne nanaša na ugotovitev nezakonite odpovedi (in kar predstavlja spremembo tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP), lahko z naknadnim novim zahtevkom za „ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja“ podaljšal rok za sodno varstvo za ugotovitev nezakonite odpovedi.
Pravni interes kot procesna predpostavka za (ugotovitveno) tožbo mora obstajati še v trenutku zaključka glavne obravnave. Z ugotovitveno tožbo tudi ni mogoče zahtevati obstoja ali neobstoja nekega pravnega razmerja, ki naj bi obstajalo v preteklosti, temveč zgolj ugotovitev, ali takšno razmerje obstaja oziroma ne obstaja v sedanjosti. To je tudi v skladu s pravilom o časovnih mejah pravnomočnosti. Tožnik v času zaključka glavne obravnave ni bil več v delovnem razmerju pri toženi stranki, zato ni imel več pravnega interesa za zahtevka za ugotovitev delovnega razmerja in za izročitev pisne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za navedeno obdobje, še zlasti zato, ker je bil tožnik v tem obdobju, ki je predmet ugotovitvenega in posledično dajatvenega zahtevka, že v delovnem razmerju za določen čas.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev pravni osebi - vročilnica - javna listina - nepravilnosti pri izročitvi pošiljke
S predlogom za vrnitev v prejšnje stanje tožeča stranka ne more uspeti tako, da poskuša izpodbiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila sodna pošiljka pravilno vročena.
načelo pravnega prednika - prenos pravice uporabe na stanovanju - prodaja stanovanja po določbah sz - vpis lastninske pravice na podlagi zlndl
Zaradi varstva načela zaupanja v zemljiškoknjižne podatke je bilo v sodni praksi zavzeto stališče, da 6. člena ZPPLPS ni mogoče uporabiti, kadar je v zemljiški knjigi prišlo do novih vpisov.
Vprašanje obstoja škode ne predstavlja vprašanja obstoja pravice ali pravnega razmerja, pač pa gre za dejansko vprašanje, zaradi katerega postopka ni mogoče prekiniti. V konkretnem primeru postopek ni prekinjen zaradi ugotovitve obstoja ali obsega manjka blaga, pač pa zaradi rešitve predhodnega vprašanja o obstoju pravnega razmerja na podlagi (ne)upravičeno unovčene bančne garancije.
Situacija v tej zadevi je primerljiva s položajem, ki ga navaja 192. člen ZPP. Le da je tožeča stranka unovčila bančno garancijo, namesto da bi zoper prevoznika vložila primarni tožbeni zahtevek, zoper toženo stranko pa eventualni podredni tožbeni zahtevek.
vpis na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju – potrdilo o plačilu davka
Predlogu za vpis na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju mora biti priloženo potrdilo o plačilu davka oziroma da je zavezanec oproščen plačila davka.
ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega izvedenca, ponovitev dokazovanja z novim izvedencem predpisuje le, če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če so v mnenju izvedenca nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem. Toženec pa ni vzbudil dvoma v pravilnost tega mnenja.
V postopku ni bilo sporno, da je tožnik zapustil kraj nezgode ne da bi pred tem o dogodku obvestil policijo, ki bi lahko ugotovila njegovo (ne)alkoholiziranost, torej je bila v obravnavanem primeru zaradi tožnikovega izmika preiskavi oz. možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti glede na navedeno pravno podlago vzpostavljena domneva njegove alkoholiziranosti. Dokazno breme, da se dejansko ni izmikal preiskavi in da torej v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola, je bilo tako v obravnavanem primeru na tožniku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL2023281
KZ člen 193, 193/1. ZKP člen 60, 60/1,144, 371, 371/1, 371/1-5.
oškodovanec kot tožilec – prevzem pregona - kaznivo dejanje proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje - status oškodovanca
Oškodovanec kot tožilec je lahko samo tisti, ki ima dejansko tudi lastnost oškodovanca v zvezi s kaznivim dejanjem, za katerega je državni tožilec ovadbo zavrgel. Ker gre v konkretnem primeru (kaznivo dejanje proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje po prvem odstavku 193. člena KZ) za zdravilo, ki se izdaja za zdravljenje čebel, so bile lahko v nevarnosti čebele in ne zdravje ljudi. Slednje bi bilo sicer tudi lahko (posredno) podano, vendar pa kaj takega pritožnik ni zatrjeval v dejstvenem opisu kaznivega dejanja, po tistem ko je prevzel pregon od državnega tožilca. Prav tako tudi ne, da je lastnik čebel in da bi inkriminirano zdravilo za zdravljenje čebel ogrozilo njegove čebele. Zato A. Z. ne more biti upravičeni tožilec, saj mu ni bila kršena kaka njegova pravica ali vrednota, zaradi česar nima lastnosti oškodovanca in ne more prevzeti kazenskega pregona kot oškodovanec kot tožilec.
Začasen odvzem vozniškega dovoljenja se izreče, če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Tudi pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je iz obdolžilnemu predlogu predlagateljice postopka priloženih dokazov tak sum izkazan.
ZGD-1 člen 579, 579/2, 667, 667/1, 667/2, 672. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12. ZSReg člen 8, 8/5.
statusno preoblikovanje podjetnika – prenos podjetja na kapitalsko družbo – univerzalno pravno nasledstvo – odgovornost za obveznosti – ugovor dolžnika – publicitetno načelo
Ker v primeru prehoda premoženja fizične osebe v premoženje kapitalske družbe pride do kvalitativnih razlik pri obsegu odgovornosti za obveznosti kot posledici različnih pravnih režimov pred prenosom podjetja (osebna odgovornost fizične osebe, ki je opravljala dejavnost kot samostojni podjetnik) in po njem (odgovornost pridobitelja po pravilih o odgovornosti kapitalskih družb), tak položaj ureja 672. člen ZGD-1. Omenjeni člen določa, da za obveznosti odgovarja podjetnik z vsem svojim premoženjem, če družba ne izpolni obveznosti, ki so nastale podjetniku v zvezi s podjetjem pred vpisom prenosa podjetja v register. Odgovornost fizične osebe za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja na kapitalsko družbo, je neomejena (zanjo odgovarja z vsem svojim premoženjem) in subsidiarna, kar pomeni, da je fizična oseba zavezana za izpolnitev le, če družba kot primarni dolžnik upniku obveznosti ne izpolni.
SPZ člen 33. ZPP člen 286, 286/6, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 426.
motenje posesti – posestno stanje – nastalo motenje – lastništvo nepremičnine
Za odločitev o zahtevku v posestnem sporu ni pomembno, v čigavi lasti je zemljišče, na katerem je prišlo do motilnega dejanja, in na kateri parcelni številki je bilo le-to storjeno, temveč je pomembno zgolj posestno stanje tega dela zemljišča.
pogoji za vpis lastninske pravice – označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – načelo formalnosti postopka – ugotavljanje identitete nepremičnine – vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Ni sprejemljivo, če sodišče – kadar ni nobenega dvoma, da gre za isto nepremičnino – predlagatelju, ki je ob sklenitvi pravnega posla spoštoval vse veljavne predpise, zgolj zaradi naknadne spremembe katastrskih podatkov na nepremičnini ne dovoli vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.
udeležba na javni dražbi - plačilo varščine - pooblastilo za sodelovanje na dražbi - vsebina pooblastila - dajanje in višanje ponudb
Pooblaščenec je na dan javne dražbe predložil izvirnik potrdila o "opravljeni plačilni transakciji", ki dokazuje, da je tega dne na banki opravil plačilno transakcijo na TRR sodišča v izvršilni zadevi. Pritožba ne navaja razumnega razloga, zakaj banka pravočasno naložene plačilne transakcije do 5.10.2012 ne bi izvršila, oz. da transakcija iz kakršnegakoli razloga dejansko ne bi bila opravljena.
Pooblastilo za sodelovanje na javni dražbi vsebuje tudi pooblastilo za dajanje in višanje ponudb, pri čemer je morebitni limitirani znesek, ki iz pooblastila ni razviden, lahko kvečjemu stvar notranjega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem.
Toženka je vložila predlog za obnovo zaradi novih dejstev in dokazov po poteku 5 let od pravnomočnosti sodbe, zato je sodišče njen predlog pravilno zavrglo kot prepozen.
sklep o dedovanju – zapuščinski postopek – predmet zapuščine
Dedič s predlogom, da sodišče presodi, komu pripada osebni avtomobil, ne more doseči niti spremembe sklepa o dedovanju niti izdaje dopolnilnega sklepa o dedovanju, saj je o tem že bilo odločeno s pravnomočnim sklepom o dedovanju.