S strani iste osebe so bile poleg pošiljk za PP 1 prevzete tudi pošiljke za PP 2, vendar se to, kako ima policija organizirano dostavo pošiljk znotraj organizacijskih enot, sodišča ne tiče. Glede na to, da je bila sodba sprejeta s strani pooblaščene osebe za prevzem pošiljk sodišča namenjenih prekrškovnemu organu dne 4.6.2012, je pritožba vložena dne 13.6.2012 prepozna in zato odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je zavrglo, pravilna.
Zoper dokončno odločbo (o priznanju pravice do znižanja plačila vrtca) je socialni spor dopusten v roku 30-tih po vročitvi odločbe. Ker gre za materialni prekluzivni rok, ga sodne počitnice ne podaljšajo.
Zavezanec za plačilo predmetne okoljske dajatve, katere povračilo lahko zahteva od končnih plačnikov, je občina kot izvajalec javne službe odvajanja odpadne vode. Le-ta je z navedeno Pogodbo pri tožniku naročila obračunavanje okoljske dajatve, administrativno tehnične naloge v zvezi s to javno dajatvijo. Iz obsega nalog, ki jih je s tako mandatno pogodbo občina prenesla na tožnika, je razbrati, da so bili na tožnika prenešeni vsi posli v zvezi s to okoljsko dajatvijo, ne le njeno pobiranje. Vsebina izpolnitvenega ravnanja tožnika kot mandatarja pa je posledično opravljanje vseh poslov v zvezi z obračunom in plačilom te okoljske dajatve, tudi njena porazdelitev med končne uporabnike.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21, 37. ZUP člen 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 177, 259, 259/1.
Ker tožnik izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do (samostojne) starostne pokojnine(dopolnil je 65 let starosti in 16 let zavarovalne dobe v Sloveniji), ima, čeprav mu je bila v Bosi in Hercegovini priznana pravica do invalidske pokojnine z upoštevanjem slovenske dobe, pravico do starostne pokojnine.
Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala odpravo izpodbijanih odločb toženca o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delo z omejitvami in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Ker je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, izpodbijano odločbo pa le delno odpravilo tako, da je tožnici, invalidki III. kategorije, določilo dodatne omejitve pri delu, je tožnica uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka, zato ni upravičena do povračila stroškov postopka.
ZDR člen 204, 204/4. ZJU člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3a, 3a/4, 49, 49/3.
prevedba v plačni razred – izplačilo razlike v plači – denarni zahtevek – direktno sodno varstvo – uveljavljanje pravic pri delodajalcu – procesna predpostavka – pisna zahteva – rok za sodno varstvo
Tožbeni zahtevek, kot ga je postavila tožnica, je denarni zahtevek (izplačilo razlike v plači), ki ga je možno uveljavljati pred sodiščem neposredno (4. odstavek 204. člena ZDR). Tožnica ne izpodbija odločb tožene stranke oziroma pogodbe o zaposlitvi, temveč vtožuje le razliko v plači med plačo, ki ji je bila določena v pogodbi o zaposlitvi in plačo, do katere bi bila upravičena, če bi toženka upoštevala višji količnik zaradi napredovanj. Takšen zahtevek pa je tudi v primeru, če je postavljen opisno (kot je bilo v konkretnem primeru), potrebno obravnavati kot čisti denarni zahtevek, za katerega tožnici ni potrebno izkazovati predhodnega varstva pravic pri delodajalcu.
Iz 4. odstavka 3.a člena ZSPJS izhaja, da je v primeru napačne določitve in izplačila plače (ki je določena in izplačana v nasprotju s 3. odstavkom 3. člena ZSPJS) pisna zahteva javnega uslužbenca procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da lahko javni uslužbenec pred pristojnim sodiščem vloži zahtevo za sodno varstvo. ZSPJS torej ne določa roka za sodno varstvo, prav tako pa tudi kot procesno predpostavko za sodno varstvo določa zgolj vložitev pisne zahteve pri delodajalcu.
Tožnica je na toženo stranko naslovila pritožbo zoper sklep o uvrstitvi v plačilni razred in zahtevala, da se ponovno opravi prevedba osnovne plače javnega uslužbenca po 3. odstavku 49. člena ZSPJS in pri tem upošteva štiri dosežena napredovanja. S tem je tožnica procesno predpostavko za sodno varstvo (vložitev pisne zahteve pri delodajalcu), ki jo določa ZSPJS izpolnila. Glede na določbo 4. odstavka 3.a člena ZSPJS pisne zahteve ni podala prepozno, zato je treba njeno tožbo obravnavati po vsebini in odločiti o utemeljenosti njenega tožbenega zahtevka.
rok za izpolnitev obveznosti – razlaga pogodbenih določil
Namen, zaradi katerega sta stranki sklenili aneks k prodajni pogodbi, je relevantna okoliščina za določitev časa izpolnitve, če rok izpolnitve obveznosti v aneksu ni določen.
ZPrCP člen 46, 46/7-5. ZP-1 člen 2, 2/2, 163, 163/12.
stek – različne časovne in krajevne okoliščine prekrška – uporaba milejšega zakona – prepoved reformatio in peius
Ni se moč strinjati z zagovornikom obdolženega, da gre v ravnanju obdolženca glede očitanega prekrška v tej zadevi, ki ga je storil s tem, da je dne 8.1.2012 ob 19.53 uri vozil osebni avtomobil po avtocesti s hitrostjo najmanj 159 km/h, in prekrška, ki ga je istega dne ob 19.45 uri storil v bližini kraja S. za en sam prekršek, ker da je bilo dejanje samo eno – eno ravnanje in ena posledica. V obravnavanih zadevah gre namreč za prekrška, ki sta bila storjena v različnih časovnih in krajevnih okoliščinah poleg tega v tem primeru ne gre za prekršek stanja, kar je moč razbrati iz stališča zagovornika glede obeh prekrškov.
ZDR člen 116, 116/1, 184, 200, 200/1. OZ člen 131, 131/1. ZPIZ-1 člen 101, 102.
odškodninska odgovornost delodajalca – elementi odškodninske odgovornosti – invalid – preostala delovna zmožnost – pravice delovnih invalidov – odpoved pogodbe o zaposlitvi – posebno pravno varstvo pred odpovedjo - invalidi
Delodajalec je načeloma res dolžan izvršiti dokončno odločbo ZPIZ, ki delavcu priznava pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti, razen v primeru, ko ustreznega delovnega mesta zanj nima in mu zato pogodbo o zaposlitvi lahko odpove ob spoštovanju določb ZDR in ZPIZ-1.
ZPIZ-1 člen 115, 119. ZPIZ člen 70, 70/3, 83. Sklep o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane točka 1, 2.
družinska pokojnina – pogoj preživljanja
Tožnica, ki je bila ob sinovi smrti v letu 1993 stara 55 let in uživalka invalidske pokojnine, nima pravice do družinske pokojnine po pokojnem sinu, ker je povprečna mesečna pokojnina, ki jo je tožnica prejemala v zadnjem koledarskem letu pred sinovo smrtjo, presegala polovico zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Zato ni mogoče šteti, da jo je pokojni sin ob smrti preživljal.
ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 66, 66/1, 68, 68/1, 68/1-2.
invalidnost III. kategorije – splošni pogoji – gostota dobe
Čeprav je pri tožnici ugotovljena III. kategorija invalidnosti zaradi bolezni (zmožna je za delo z omejitvami), nima pravic na podlagi invalidnosti, ker ob nastanku invalidnosti ni bila vključena v zavarovanje in ob starosti 54 let s 3 leti pokojninske dobe ne izpolnjuje pogoja gostote pokojninske dobe (ena tretjina razdobja od 20. leta starosti do nastanka invalidnosti).
odškodninska odgovornost delavca – kaznivo delanje – obsodilna sodba – kazenski postopek - identično dejansko stanje – kazenska obsodilna sodba – poneverba
Tožena stranka si je kot blagajničarka namenoma neupravičeno prilaščala denar, zaradi česar je tožeči stranki (delodajalcu) nastala škoda. Tožnica je bila v kazenskem postopku spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega denarja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. Odškodninski tožbeni zahtevek v konkretnem individualnem delovnem sporu temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Ker je delovno sodišče v tem individualnem delovnem sporu vezano na obsodilno sodbo kazenskega sodišča, je posledično utemeljen obstoj civilnopravne odškodninske odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo v zvezi z ravnanjem tožnice pri opravljanju dela na delovnem mestu blagajničarke. S pravnomočno kazensko obsodilno sodbo je izkazano protipravno ravnanje tožene stranke, ko si je kot blagajničarka namenoma neupravičeno prilaščala denar.
V skladu z 19. členom ZPND spada prepoved približevanju družinski hiši med ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode, za odločanje o takšnem ukrepu pa je v skladu s 24. členom istega zakona stvarno pristojno okrožno sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje o ukrepu, ki ga vsebuje predlagana začasna odredba, je sicer podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča v nepravdnem postopku (19. člen ZPND), vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi pred tem sodiščem bil uveden postopek za odločitev o takšnem predlogu. S tem pa so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 266. člena ZIZ, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo podana pristojnost okrajnega sodišča, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.
OZ člen 190, 198. ZASP člen 168, 168/1, 168/2, 168/3.
javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma – neupravičena obogatitev - skupni sporazum o višini nadomestil – DDV
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Do DDV tožeča stranka ni upravičena, saj civilna kazen ni odmena za opravljeno storitev.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZVoz člen 48, 48/1, 81, 82, 84. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 9, 9/1. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev člen 1, 2.
bolniški stalež – poslabšanje zdravstvenega stanja – poklicni voznik
Ker je odločitev o zaključku bolniškega staleža z dnem 30. 11. 2011 postala dokončna in pravnomočna, pri tožniku pa po 1. 12. 2011 ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 12. 2011 dalje neutemeljen.
zavrženje tožbe – sodno varstvo – procesna predpostavka – komisija za pritožbe
Tožnica zoper sklep tožene stranke ni vložila pritožbe na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, zato je sklep tožene stranke, ki njeni zahtevi za varstvo pravic ni ugodila, postal dokončen. Za vložitev tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke, zato je treba tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZDSS-1 v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP zavreči.
objektivna identiteta med obdolžilnim predlogom in sodbo – odredba o preizkusu alkoholiziranosti
Razlog, da je bil preizkus alkoholiziranosti obdolžencu odrejen šele na naslovu njegovega prebivališča, je bil na strani obdolženca, ker po oplaženju nasproti vozečega vozila svojega vozila ni ustavil pač pa je z vožnjo nadaljeval. Gre torej za isti historični dogodek, zato sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotovilo, da je imel obdolženi dne 24.09.2011 ob približno 14.00 uri v svojem organizmu kot voznik osebnega avtomobila v času vožnje po cesti v naselju P. v smeri proti stanovanjski hiši na naslovu, kjer biva, 0,92 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, ni prekoračilo obdolžilnega predloga.
Uredba sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 5, 24. ZPP člen 22, 22/1, 214, 214/2, 224, 224/4, 337.
OZ člen 295.
Zadevna obveznost, v zvezi s katero se določa pristojnost sodišč v skladu s 5. členom Uredbe sveta (ES) 44/2001, je tista obveznost, ki se vtožuje. To pa je v obravnavanem primeru obveznost vračila posojila. Ker v obravnavanem primeru tožnik vtožuje vračilo denarja, je kraj izpolnitve v skladu z 295. členom OZ kraj, kjer ima upnik sedež oziroma prebivališče.
Če je prevod bančnih izpiskov prevod zaprisežene sodne tolmačke za nemški jezik, gre za javno listino, katere resničnost (pravilnost), bi morala toženka pravočasno izpodbijati z ustreznimi dokazili.
odškodninska odgovornost lastnika/upravljavca kopališča – kopališki red – dolžno ravnanje lastnika/upravljavca kopališča – ustno opozorilo na pravilo o uporabi kopališke naprave – skrb za lastno varnost
Z izobešenjem napisa o najvišji dovoljeni teži pri uporabi dvojnega obroča pred vhodom na kopališko napravo je toženkin zavarovanec v danem primeru izpolnil svojo dolžnost izvajanja ukrepov, ki omogočajo varno kopanje. Opustitev ustnega opozorila tožnici – odrasli uporabnici kopališke naprave – ni predstavljalo kršitve dolžnega ravnanja toženkinega zavarovanca.