Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 21, 37. ZUP člen 129, 129/4. ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 177, 259, 259/1.
Ker tožnik izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 3. odstavka 36. člena ZPIZ-1 za priznanje pravice do (samostojne) starostne pokojnine(dopolnil je 65 let starosti in 16 let zavarovalne dobe v Sloveniji), ima, čeprav mu je bila v Bosi in Hercegovini priznana pravica do invalidske pokojnine z upoštevanjem slovenske dobe, pravico do starostne pokojnine.
Obdolženi skozi daljši čas ponavlja kršitve, ki spadajo med najhujše kršitve s področja varnosti cestnega prometa; v zadnjih treh letih je bil kot udeleženec cestnega prometa že osemkrat pravnomočno kaznovan, enkrat tudi zaradi vožnje vozila v cestnem prometu v času izvrševanja sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in ga nobena do sedaj izrečena sankcija ni odvrnila od ponavljanja prekrškov. Res je, da tokrat odvzeto vozilo ni last obdolženca, vendar je imel zakonodajalec za ureditev, ki izhaja iz določbe drugega odstavka 25. člena ZP-1, to je, da se smejo predmeti odvzeti tudi, če niso storilčeva last, ustavno dopusten cilj, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Glede na to, da je pritožnica, kot lastnica vozila, zgolj odstopila od pogodbe o finančnem leasingu z obdolženim, ob tem pa mu ponudila možnost odkupa vozila, se je tudi po presoji pritožbenega sodišča le z odvzemom vozila moč izogniti tveganju, da bi obdolženi z istim vozilom še naprej ponavljal prekrške. Seveda pa takšna odločitev ne jemlje pravice pritožnici terjati odškodnino od storilca.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076437
ZASP člen 130, 130/1, 153, 153/1, 158, 159, 159/1, 159/3, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 1, 4, 4/2, 5, 6, 12.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena obogatitev – določitev višine zahtevka – skupni sporazum o višini nadomestil – civilna kazen – povračilo stroškov – dolžnost mesečnega poročanja
Pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, je zakonski, zato višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
ZPrCP člen 46, 46/7-5. ZP-1 člen 2, 2/2, 163, 163/12.
stek – različne časovne in krajevne okoliščine prekrška – uporaba milejšega zakona – prepoved reformatio in peius
Ni se moč strinjati z zagovornikom obdolženega, da gre v ravnanju obdolženca glede očitanega prekrška v tej zadevi, ki ga je storil s tem, da je dne 8.1.2012 ob 19.53 uri vozil osebni avtomobil po avtocesti s hitrostjo najmanj 159 km/h, in prekrška, ki ga je istega dne ob 19.45 uri storil v bližini kraja S. za en sam prekršek, ker da je bilo dejanje samo eno – eno ravnanje in ena posledica. V obravnavanih zadevah gre namreč za prekrška, ki sta bila storjena v različnih časovnih in krajevnih okoliščinah poleg tega v tem primeru ne gre za prekršek stanja, kar je moč razbrati iz stališča zagovornika glede obeh prekrškov.
izvršilni postopek – izvršilni stroški – stroški začasnega zastopnika
Sodišče prve stopnje je s sklepom na predlog upnikov dolžniku postavilo začasnega zastopnika, zato bi moralo o njegovih stroških odločiti v skladu z določbo petega odst. 82. čl. ZPP in ne po določbi 6. odst. 38. čl. ZIZ.
Tožnikov zahtevek za izplačilo vtožavanih nadur je odvisen od ugotovitve, ali so bile tožniku izplačane vse nadure, ki jih je pri toženi stranki v spornem obdobju opravil in ali so mu bile izplačane v pravilni višini.
S strani iste osebe so bile poleg pošiljk za PP 1 prevzete tudi pošiljke za PP 2, vendar se to, kako ima policija organizirano dostavo pošiljk znotraj organizacijskih enot, sodišča ne tiče. Glede na to, da je bila sodba sprejeta s strani pooblaščene osebe za prevzem pošiljk sodišča namenjenih prekrškovnemu organu dne 4.6.2012, je pritožba vložena dne 13.6.2012 prepozna in zato odločitev sodišča prve stopnje, ki jo je zavrglo, pravilna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076446
ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 131, 168, 168/1, 169, 190, 198. ZPP člen 311. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 1, 4, 4/2, 5, 6, 12.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena pridobitev – nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma – določitev višine zahtevka – skupni sporazum o višini nadomestil – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – stroški odkrivanja kršitev avtorske pravice
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Zahtevek tožeče stranke (kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic) za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev ni utemeljen, saj mora prihodek od svoje dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
invalidska pokojnina – gostota pokojninske dobe – datum nastanka invalidnosti obnova postopka
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine (zaradi bolezni) mora biti pogoj gostote pokojninske dobe iz 68. člena ZPIZ-1 (tretjina razdobja od 20. leta starosti do nastanka invalidnosti)) izpolnjen na dan nastanka invalidnosti. Ker tožnica na dan nastanka invalidnosti tega pogoja ni izpolnjevala, ji pravica do invalidske pokojnine (pravnomočno) ni bila priznana. Dobo je dopolnila šele po nastanku invalidnosti, kar pa na priznanje pravice do invalidske pokojnine ne vpliva, zato tudi ne more uspeti z obnovo upravnega postopka, saj ta doba ne bi pripeljala do drugačne odločitve glede priznanja invalidske pokojnine.
Tožnica je s tožbenim zahtevkom uveljavljala odpravo izpodbijanih odločb toženca o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti s pravico do premestitve na drugo delo z omejitvami in razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti. Ker je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, izpodbijano odločbo pa le delno odpravilo tako, da je tožnici, invalidki III. kategorije, določilo dodatne omejitve pri delu, je tožnica uspela le s sorazmerno majhnim delom zahtevka, zato ni upravičena do povračila stroškov postopka.
Zavezanec za plačilo predmetne okoljske dajatve, katere povračilo lahko zahteva od končnih plačnikov, je občina kot izvajalec javne službe odvajanja odpadne vode. Le-ta je z navedeno Pogodbo pri tožniku naročila obračunavanje okoljske dajatve, administrativno tehnične naloge v zvezi s to javno dajatvijo. Iz obsega nalog, ki jih je s tako mandatno pogodbo občina prenesla na tožnika, je razbrati, da so bili na tožnika prenešeni vsi posli v zvezi s to okoljsko dajatvijo, ne le njeno pobiranje. Vsebina izpolnitvenega ravnanja tožnika kot mandatarja pa je posledično opravljanje vseh poslov v zvezi z obračunom in plačilom te okoljske dajatve, tudi njena porazdelitev med končne uporabnike.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070261
ZASP člen 168, 168/3. ZPP člen 311, 311/1.
civilna kazen – prenehanje obrtnega dovoljenja
Če je stranka imela v času predvajanja fonogramov obrtno dovoljenje, kasneje pa ga je izgubila, to nima nobenega vpliva na njeno obveznost plačila civilne kazni, ki je nastala zaradi predvajanja fonogramov v obdobju, ko je obrtno dovoljenje še imela.
ustavitev izvršbe – seznam dolžnikovega premoženja - zaključek izvršilnega postopka
Ugoditev predlogu za predložitev seznama dolžnikovega premoženja po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe z zadnjim od dovoljenih sredstev izvršbe ni možna.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076445
ZASP člen 130, 130/1, 158, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 185/1-2. OZ člen 4, 131, 190, 198. ZPP člen 151, 151/1, 311, 311/1. ZPreZP člen 11, 11/2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 1, 4, 4/2, 5, 6, 12.
javna priobčitev fonogramov – neupravičena pridobitev – nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma – določitev višine zahtevka – skupni sporazum o višini nadomestil – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – povrnitev stroškov izterjave
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
SS 2006 velja za uporabnike s področja obrti, obrti podobnih dejavnosti in gostinstva.
Pravdni stranki sta se v pogodbi o izobraževanju, ki je bila sklenjena v zvezi s pridobitvijo dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopnika med drugim dogovorili tudi, da v primeru, če toženec v času po pridobitvi dovoljenja ne sklene delovnega razmerja s tožečo stranko, je dolžan tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Toženec ni dosegel planskih obveznosti, zato mu tožeča stranka ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi. Ker je tako prišlo prav do opisane situacije je nastopila dogovorjena obveznost toženca do vrnitve stroškov izobraževanja.
rok za izpolnitev obveznosti – razlaga pogodbenih določil
Namen, zaradi katerega sta stranki sklenili aneks k prodajni pogodbi, je relevantna okoliščina za določitev časa izpolnitve, če rok izpolnitve obveznosti v aneksu ni določen.
odškodninska odgovornost delavca – kaznivo delanje – obsodilna sodba – kazenski postopek - identično dejansko stanje – kazenska obsodilna sodba – poneverba
Tožena stranka si je kot blagajničarka namenoma neupravičeno prilaščala denar, zaradi česar je tožeči stranki (delodajalcu) nastala škoda. Tožnica je bila v kazenskem postopku spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega denarja po prvem odstavku 209. člena KZ-1. Odškodninski tožbeni zahtevek v konkretnem individualnem delovnem sporu temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Ker je delovno sodišče v tem individualnem delovnem sporu vezano na obsodilno sodbo kazenskega sodišča, je posledično utemeljen obstoj civilnopravne odškodninske odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo v zvezi z ravnanjem tožnice pri opravljanju dela na delovnem mestu blagajničarke. S pravnomočno kazensko obsodilno sodbo je izkazano protipravno ravnanje tožene stranke, ko si je kot blagajničarka namenoma neupravičeno prilaščala denar.
V skladu z 19. členom ZPND spada prepoved približevanju družinski hiši med ukrepe za odvrnitev nadaljnje škode, za odločanje o takšnem ukrepu pa je v skladu s 24. členom istega zakona stvarno pristojno okrožno sodišče v nepravdnem postopku. Za odločanje o ukrepu, ki ga vsebuje predlagana začasna odredba, je sicer podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča v nepravdnem postopku (19. člen ZPND), vendar iz podatkov spisa ne izhaja, da bi pred tem sodiščem bil uveden postopek za odločitev o takšnem predlogu. S tem pa so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 266. člena ZIZ, da je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo podana pristojnost okrajnega sodišča, ki bi bilo sicer pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.
zavrženje tožbe – sodno varstvo – procesna predpostavka – komisija za pritožbe
Tožnica zoper sklep tožene stranke ni vložila pritožbe na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, zato je sklep tožene stranke, ki njeni zahtevi za varstvo pravic ni ugodila, postal dokončen. Za vložitev tožbe niso bile izpolnjene procesne predpostavke, zato je treba tožbo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZDSS-1 v zvezi s 1. odstavkom 274. člena ZPP zavreči.