Glede na posebno ureditev v ZZK-1 gre za poseben pravni institut zemljiškoknjižnega prava, ki ga po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče s pomočjo analogije prenašati na področje sodnega registra, predvsem glede vprašanja pravnih učinkov zaznambe spora.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066027
ZP-1 člen 202d, 202d/3, 202d/6, 202e/2. ZVoz člen 45, 45/1, 45/5.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – odložitev izvršitve – preklic odložitve – udeležba v rehabilitacijskih programih – predložitev potrdila o opravljenem programu
S tem, ko je storilec predložil potrdilo o opravljeni edukacijski delavnici (opravljeni v isti zadevi zaradi istega prekrška), je tako izpolnil obveznost, ki mu je bila naložena (čeprav kasneje) s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je bil dosežen namen (zakonodajalca in sodišča), da se rehabilitacijski program opravi.
ZGD-1 člen 79, 106, 106/1, 106/2, 135, 135/2. OZ člen 333, 333/5. ZSReg člen 34, 39.
družba z neomejeno odgovornostjo – odpoved družbene pogodbe – komanditna družba – odpovedni rok – odpoved odpovednemu roku
Z ureditvijo po 1. odst. 106. čl. ZGD-1 se zasleduje varstvo družbe (takojšnji učinek odpovedi bi lahko imel negativne učinke za družbo in njeno poslovanje), z ureditvijo po 2. odst. 106. čl. ZGD-1 pa se zasleduje varstvo družbenika (da mu družba ne bi pretirano omejevala ali celo preprečevala izstopa iz družbe, dopustna je omejitev z daljšim odpovednim rokom).
ZJU člen 154. ZDR člen 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – rok za podajo odpovedi – prekluzivni rok - policist
Za začetek teka 30-dnevnega prekluzivnega roka za podajo izredne odpovedi po določbi drugega odstavka 110. člena ZDR je odločilno, kdaj je bil z razlogi za izredno odpoved seznanjen predstojnik (generalni direktor Policije), pri tem pa ni pomembno, kdaj so z zadevo seznanjene druge osebe pri toženi stranki (npr. policisti, ki so prometno nesrečo obravnavali). Le predstojnik je tisti, ki lahko v imenu delodajalca odloča o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja.
Tožnik (policist) je na lokalni cesti, zaradi neprilagojene hitrosti s sprednjim levim delom osebnega vozila trčil v pešca ter ga po trčenju z vozilom potiskal po vozišču še 44,25 metra, nato pa nadaljeval z vožnjo, ne da bi mu pomagal. S takšnim svojim ravnanjem je kršil pogodbene in druge delovne obveznosti, ki imajo znake kaznivih dejanj povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR..
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059837
OZ člen 619, 643, 659, 656, 659/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
pogodba o delu – dogovor o plačilu – fiksna cena – klavzula ključ v roke – dokazna ocena – stroški postopka – nagrada za narok
Med pravdnima strankama je bila dogovorjena fiksna cena 12.000,00 EUR. Tak dogovor ima enake učinke kot določitev cene v gradbeni pogodbi s klavzulo „ključ v roke“. Kljub temu, da se je predvidena cena fasade zaradi naknadne spremembe barve povečala za 3,4%, tožnik do dodatnega plačila zaradi spremembe barve ni upravičen. Izvajalec bi bil upravičen zahtevati spremembo cene, če bi se cene elementov zvišale za toliko, da bi morala biti pogodbena cena za več kot 10 % višja.
V skladu s tar. št. 3102 ZOdvT je odvetnik upravičen do ene nagrade za narok, ne glede na to, koliko narokov je bilo dejansko opravljenih.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Delodajalec mora v izredni odpovedi konkretizirati kršitev delovnih obveznosti in znake kaznivega dejanja, ki jih vsebuje takšna kršitev, pri čemer ni odločilno, da delodajalec tudi točno določi kaznivo dejanje po določbah KZ-1. Sodišče ni vezano na kazenskopravno kvalifikacijo dejanja v odpovedi, temveč na dejanske navedbe, s katerimi delodajalec v odpovedi utemeljuje znake kaznivega dejanja.
skrbnik za posebni primer – pasivna legitimacija - zastaranje
Skrbnik za poseben primer izpolnitve ne more zahtevati v svojem imenu in svoj račun, kot je to tožnik storil v konkretnem primeru, ampak lahko kot tožniki nastopijo le dediči denacionaliziranega premoženja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023257
URS člen 35, 37, 56. ZKP člen 83, 149b, 371, 371/1, 371/1-8. ZEKom člen 103, 107, 107a, 107a/1, 107a/5, 107a/7, 107b, 107č. KZ -1 člen 176.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – pravica do zasebnosti – poseg v komunikacijsko zasebnost – pogoji za poseg v komunikacijsko zasebnost – internetni podatki – IP naslov – pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju – izločitev dokazov – načelo sorazmernosti - posest pornografskega gradiva
Pravica do zasebnosti ne more biti absolutna, ampak je omejena z (ustavnim) varstvom pravic in koristi drugih, v konkretnem primeru otrok. Spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija predstavljata hudo kršitev človekovih pravic in temeljnih pravic otroka do skladne vzgoje in razvoja. Zato ugotovljeni poseg v obtoženčevo pravico do (komunikacijske) zasebnosti, do katerega je res prišlo zaradi ravnanja operaterja, ki prometnih podatkov ni uničil ob koncu zakonskega roka hranjenja, in jih je zato lahko na podlagi sodne odredbe sporočil policiji, v konkretnem primeru manjšega pomena v primerjavi s ciljem, ki je upravičeval pridobitev prometnih podatkov od operaterja, to je razkritjem storilca kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pri tem pa je kazenski pregon namenjen boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter varstvu pravic otrok do zaščite.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 2.
javni uslužbenci – napredovanje – razvrstitev v plačni razred
Tožnik je bil premeščen z delovnega mesta v VII. tarifni skupini na delovno mesto v V. tarifni skupini in ker tožnik ni izpolnjeval izobrazbenih pogojev na delovnem mestu v VII. tarifni skupini, ni napredoval, zato napredovanj ni mogel prenesti na delovno mesto v nižji tarifni skupini. Zaradi neizpolnjevanja pogojev ustrezne izobrazbe je bila razporeditev tožnika in določitev plačnega razreda pravilna.
objava popravka – zanikanje ali poprava navedb – pojem popravka
Z izrazom popravek ni mišljen samo popravek v ožjem smislu, to je zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ampak tudi navajanje oziroma prikaze drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu.
vračilo preveč izplačane plače – obračun plače – individualna pogodba o zaposlitvi – direktor
Kot osnovo za izračun plače tožnika (direktorja) je treba upoštevati povprečje plač zaposlenih delavcev pri toženi stranki brez upoštevanja plače direktorja oziroma delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki so imeli sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi. V primeru vključitve plač delavcev z individualnimi pogodbami o zaposlitvi v izračun povprečja bi namreč ustvarili nesprejemljivo situacijo, ko bi bil izračun plače delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi odvisen od višine njihove lastne plače oziroma plače zaposlenih po individualnih pogodbah o zaposlitvi, ki so sicer v določenem razponu glede na plače zaposlenih delavcev, in bi se s tem „umetno“ dvigovali osnovno za izračun plač.
domneva odgovornosti lastnika vozila – uporaba milejšega zakona
Obdolženec je imel možnost, da domnevo iz 233. člena ZVCP-1 izpodbije z dokazovanjem alibija, a je sodišču predlagal le zaslišanje priče, ki ima prebivališče v tujini in sodišču ni dosegljiva. Poleg tega obdolženi po presoji pritožbenega sodišča tudi ni z ničemer izkazal, da bi bil dokaz, s katerim dokazuje, da sam prekrška ni storil, uspešen.
Po izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do poklicne rehabilitacije se med zavarovancem, tožencem in delodajalcem ali zavodom za zaposlovanje sklene tripartitna pogodba o poklicni rehabilitaciji. Zato toženec o poklicni rehabilitaciji ne more odločiti enostransko z odločbo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 18.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – uporaba kriterijev – individualni odpust – uporaba kolektivne pogodbe
Tudi pri individualnih odpustih, torej v primeru, ko postane nepotrebno delo le nekaterih delavcev (zmanjšanje števila delavcev na določenih delovnih mestih), se upošteva uporaba kriterijev, določenih v kolektivnih pogodbah in splošnih aktih delodajalca, vendar le v primeru, če so taki kriteriji določeni oziroma zavezujejo delodajalca in na podlagi dejanskih ugotovitev, da obstoji primerljiva kategorija delavcev, med katerimi je možna izbira presežnih delavcev.
Pri poslovnem razlogu (prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR) je bistveno prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V skupino primerljivih delavcev (izmed katerih bo enemu pogodba o zaposlitvi odpovedana) je zato potrebno uvrstiti delavce, ki opravljajo tisto delo, glede katerega je prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
izvršilni postopek – izvršilni stroški – stroški začasnega zastopnika
Sodišče prve stopnje je s sklepom na predlog upnikov dolžniku postavilo začasnega zastopnika, zato bi moralo o njegovih stroških odločiti v skladu z določbo petega odst. 82. čl. ZPP in ne po določbi 6. odst. 38. čl. ZIZ.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kršitev cestnoprometnih predpisov pomeni, da je tožnik (poklicni voznik) ravnal naklepoma oziroma iz hude malomarnosti, ko je v naselju prehiteval in prekoračil dovoljeno hitrost in naslednjega dne ponovno prekoračil dovoljeno hitrost in kršil cestnoprometne predpise. S tem je storil tudi kršitev delovnih obveznosti, kar mu je tožena stranka utemeljeno očitala v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
V primeru, če delavec od svojega delodajalca uveljavlja rentni zahtevek kot izgubo dohodka zaradi invalidske upokojitve v posledici delovne nezgode, se šteje, da je delavec izvedel za obseg prikrajšanja ob izdaji odločbe ZPIZ, zaradi česar šele takrat začne teči zastaranje za že nastalo škodo v obliki izgube na zaslužku, hkrati pa tudi za vso škodo, ki bo iz tega naslova nastala tudi v prihodnje.
Delo v ugotovljenih okoliščinah (vožnja z tovornim vozilom) je nevarno delo, dejavnost podjetja, v okviru katerega oziroma, za katerega je delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost. Motorno vozilo namreč predstavlja nevarno stvar, njegova poklicna uporaba pa lahko predstavlja nevarno dejavnost, saj statistično ni mogoče izključiti nastanka škode, kljub ustrezni skrbnosti voznika.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074478
OZ člen 4, 131, 190, 198. ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 169, 185, 185/1, 185/1-2. ZPP člen 311.
javna priobčitev fonogramov – nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma - civilna kazen – neupravičena pridobitev – skupni sporazum o višini nadomestil – dolžnost poročanja – stroški odkrivanja kršitev avtorske pravice
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006, ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni.
Iz procesnopravnega stališča bi zahtevki na poročanje ne bili neutemeljeni le, če bi tožeča stranka opredeljeno zahtevala poročanje za čas do konca glavne obravnave.
Zahtevek tožeče stranke (kolektivne organizacije za uveljavljanje avtorskih pravic) za povrnitev škode zaradi odkrivanja kršitev ni utemeljen, saj mora prihodek od svoje dejavnosti nameniti za stroške poslovanja. Ti stroški vključujejo med drugim tudi stroške odkrivanja kršitev avtorske pravice.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 244. ZVoz člen 48, 48/1, 81, 82, 84. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 9, 9/1. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev člen 1, 2.
bolniški stalež – poslabšanje zdravstvenega stanja – poklicni voznik
Ker je odločitev o zaključku bolniškega staleža z dnem 30. 11. 2011 postala dokončna in pravnomočna, pri tožniku pa po 1. 12. 2011 ni prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, je tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 1. 12. 2011 dalje neutemeljen.
ZDR člen 11, 16, 216. ZZZPB člen 6b, 6f. ZUTD člen 192, 192/2.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - razlikovanje z drugimi pogodbenimi razmerji - volja - status študenta – začasna in občasna dela dijakov
Razlika med delom po pogodbi o zaposlitvi in delom, ki ga opravljajo dijaki in študenti, je v tem, da je pri dijaškem in študentskem delu poudarjena začasnost in občasnost. Odločilna kriterija za razmejitev dela v delovnem razmerju in dijaškega ter študentskega dela sta čas opravljanja dela in narava dela. Za delovno razmerje je značilno, da se delo opravlja nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca (takšna je tudi definicija delovnega razmerja v prvem odstavku 4. člena ZDR), od ostalih pravnih razmerij pa se bistveno razlikuje po stopnji osebne odvisnosti, s katero je delavec zavezan k opravljanju dela. Delavec ne more prosto oblikovati načina dela in delovnega časa, ampak je vezan na navodila delodajalca. Pri opredelitvi, za kakšno razmerje gre, ni odločilna volja strank, status študenta in delavca v delovnem razmerju pa se ne izključujeta. Posebna ureditev začasnega in občasnega dela študentov in dijakov ne pomeni, da ti ne bi mogli skleniti pogodbe o zaposlitvi (še posebej, če delo opravljajo daljši čas nepretrgano in podaljšujejo svoj status brez namena izpolnjevati študijske obveznosti). Tega ne prepovedujeta niti ZDR (ki celo vzpostavlja domnevo delovnega razmerja) niti ZVis.