začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe, da bi se učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zadržalo do pravnomočne odločitve, ker na podlagi doslej zbranih podatkov v spisu ni mogoče z zadostno stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Po večinskem stališču sodne prakse je pri presoji objektivne identitete v skladu s t.i. ekvivalenčno teorijo potrebno enakovredno upoštevati tako tožbeni predlog kot dejansko podlago.
kaznivo dejanje krive ovadbe – kaznivo dejanje žaljive obdolžitve – določena kazen – pogojna obsodba – kazen zapora – enotna kazen – preizkusna doba – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – kršitev kazenskega zakona – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – zavrnitev dokaznih predlogov – rok za vložitev ovadbe – izključitev kaznivosti – sprememba sodbe
Presoja kaznivega dejanja krive ovadbe po prvem odstavku 288. člena KZ-1 in kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 171. člena KZ-1, ko gre za ravnanje državnega organa.
ZPP člen 95, 95/3, 343, 343/4, 346, 346/1. ZOdv člen 45.
pravni interes za pritožbo – upravičenost za zastopanje – nadomeščanje odvetnika na naroku – substitucijsko pooblastilo – odvetniški pripravnik
Odvetniški pripravnik je oseba, ki se pri odvetniku v skladu z zakonom usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit in je vpisana v imenik odvetniških pripravnikov. Ker ne gre za pravo substitucijo, ni treba, da bi pripravnik svojo upravičenost za zastopanje na naroku izkazal s substitucijskim pooblastilom, temveč je dovolj, da s službeno izkaznico izkaže, da dela pri odvetniku, ki je pooblaščenec stranke v postopku.
Sodišče v pravdnem postopku ne sme samo ugotavljati dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali (smisleno to velja tudi glede ugovorov).
ZPP člen 344, 344/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 49, 51, 51-2, 51-3.
nagrada izvedenca - nagrada za pisno izdelano mnenje - kriteriji za oceno zahtevnosti izvedeniškega mnenja
Zahtevnost izvedenskega dela je potrebno ocenjevati objektivno. Upoštevati je potrebno težo, kompleksnost in zapletenost vprašanj, ki so izvedencu postavljena, njihovo število, čas, ki je potreben za izdelavo mnenja in podobno.
Podpis na pritožbi mora biti izviren. Za izviren podpis se šteje lastnoročni podpis kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom. V konkretnem primeru je pritožnica pritožbo (kar vključuje tudi njen podpis) vložila v fotokopiji. Fotokopija podpisa pa glede na citirano določilo 3. odstavka 105. člena ZPP ne zadostuje.
omejitev postulacijske sposobnosti – vložitev predloga za obnovo-obvezno zastopanje po odvetniku
Predlog za obnovo postopka, ki ga ne vloži stranka po odvetniku, ob tem pa ne zatrjuje in ne dokaže, da je opravila pravniški državni izpit, se zavrže in se stranke ne poziva k dopolnitvi oziroma popravi predloga.
začasna odredba – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe ne izvaja popolnega dokaznega postopka. O predlogu mora odločiti najkasneje v treh dneh, pri tem pa ne presoja, ali je tožeča stranka svoje trditve dokazala, temveč le, ali je izkazala za verjetno, da terjatev obstoji. Glede na kratek rok za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe je razumljivo, da se ta odločitev lahko opira le na navedbe v tožbi in listine, ki jih je tožnik priložil tožbi.
vknjižba po uradni dolžnosti – podlaga za vpis – dedni dogovor – pogodba civilnega prava – sodna poravnava
Dedni dogovor nima narave sodne odločbe, temveč predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava bodisi ima – ob izpolnjevanju pogojev, ki jih mora imeti pravnomočna odločba oziroma pravnomočen izvršilni naslov – naravo sodne poravnave
Dedni dogovor nima narave sklepa o dedovanju ali kakršnekoli druge odločbe iz 46. ZZK-1, zato ne pomeni zadostne podlage za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti.
Razpolaganje v smislu poplačil terjatev upnikom ali vnovčevanje likvidacijske mase z odtujevanjem premoženja dolžnika – tožene stranke v postopku likvidacije, kar je naloga likvidacijskega upravitelja, ne predstavlja nevarnosti v smislu 270. člena ZIZ (nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena).
škoda zaradi smrti (poškodbe) psa – lastništvo psa – aktivna legitimacija
Ker tožnik ni dokazal, da je bil izključni lastnik psa, ki ga je povozil toženec in je zaradi poškodb poginil in tudi ne morebitne višine solastnega deleža na njem (v primeru, da gre za družinskega psa, kot je navajal tožnik), je sodišče prve stopnje tožniku upravičeno odreklo aktivno legitimacijo za uveljavljanje odškodnine za povoženega psa.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202d, 202d/2. ZKP člen 88, 88/2.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – rok za vložitev predloga – procesni rok – materialni rok – štetje rokov
Procesni roki, tako zakonski kot sodni, se ne računajo na enak način, kot se računajo roki glede zastaranja pregona za prekršek in izvršitev sankcij (materialni roki). Tako se procesni roki, torej tisti roki, v katerih je potrebno opraviti neko procesno dejanje pred sodiščem, za razliko od materialnih rokov računajo od naslednjega dne, ko je bilo opravljeno dejanje, ali ko se je pripetil dogodek, od katerega je treba računati rok.
URS člen 2, 14, 49, 50, 156. ZŠtip člen 8, 8/1, 8/1-5. ZUPJS člen 23, 56, 56/2, 56/4, 62, 62/1, 65. ZUstS člen 21. OZ člen 131, 131/1. ZUP člen 6, 7. Pravilnik o štipendiranju (1993) člen 2, 2/1, 2/1-2. Pravilnik o štipendiranju (1999) člen 2, 2/1, 2/1-1.
državna štipendija – tujec – odškodninska odgovornost
Od začetka uporabe določb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, to je 1. 1. 2012, ki je v 23. členu določil, da so do državne štipendije upravičeni le državljani Slovenije, ni več pravne podlage za dodelitev državne štipendije tujcem. Tožnica, državljanka Hrvaške s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je zato upravičena do dodelitve državne štipendije le do 31. 12. 2011, tožbeni zahtevek na dodelitev štipendije za celotno študijsko leto 2011/2012 pa je neutemeljen.