zamuda roka za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - vzrok za zamudo - COVID-19 - prepozne navedbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje
Vzroke za zamudo roka za vložitev pritožbe z dne 26. 4. 2022 bi tožena stranka morala navesti istočasno, ko je vložila (prepozno) pritožbo, kar smiselno izhaja iz četrtega odstavka 117. člena ZPP. Slednji določa, da če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (in sicer v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela; drugi odstavek 117. člena ZPP). Skladno z že obrazloženim pa v tem pritožbenem postopku navedbe pritožnice o razlogih za zamudo roka za vložitev pritožbe z dne 26. 4. 2022 tako ne morejo biti (več) upoštevne. Poleg tega pa zanje tudi sicer ni predlagala prav nobenega dokaza.
Ni se mogoče strinjati s pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ni z zadostno stopnjo prepričanja in dovolj natančno ugotovilo, za koliko ur naj bi tožena stranka kršila tožnikovo pravico do dnevnega počitka. Sodišče prve stopnje je za vsak dan posebej ugotavljalo, kdaj je tožnik začel in kdaj je zaključil z delom ter s tem, koliko ur dela več je opravil.
Neutemeljeno pritožba nasprotuje izračunu višine odškodnine. Glede na zavzeto stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 8/2021, da gre v teh sporih za odškodnino za opravljene, a še ne plačane ure dela, je pravilen način izračuna odškodnine le z upoštevanjem števila ur povprečne mesečne delovne obveznosti pripadnikov Slovenske vojske iz drugega odstavka 98.c člena ZObr.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je tožniku dosodilo neto znesek, posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala. Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršil plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena ZDavP-2; prvi odstavek 283. člena ZDavP-2). Tožbeni zahtevek glede davkov in prispevkov oziroma glede "neto" zneska je tako preuranjen in kot tak neutemeljen (311. člen ZPP).
zamudna sodba - vročanje sodnih pisanj - pravilno vročanje - naslov za vročanje - vročanje tožbe v odgovor - obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - fikcija vročitve - hišni predalčnik - stalno prebivališče - dejanski naslov bivanja - sprememba naslova prebivališča - ugotavljanje dejanskega prebivališča - poštna povratnica
Ker iz vročilnice izhaja, da ima toženka hišni predalčnik, kjer naj bi vročevalec pustil obvestilo o pošiljki, nato pa piše, da tega predalčnika nima in da se zato vrne pisanje sodišču, je nastal resen dvom o pravilnosti vročanja. Toženka dokazuje v pritožbi, da je dejansko prebivala v spornem času na drugem naslovu.
izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - izrek sklepa o izločitvi dokazov - oblikovanje izreka
Sodišče prve stopnje je v drugi alineji točke I izreka nerodno zapisalo, kateri del besedila se izloči, namreč na način, da je sporni, t. j. izločani del besedila postal del izreka izpodbijanega sklepa.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
dodatek za delovno dobo - podjetniška kolektivna pogodba - višina dodatka
V 2. členu pogodbe o zaposlitvi sta se pogodbeni stranki dogovorili, da delavcu (tožnici) pripadajo k osnovni plači še dodatki, kot jih urejata ZDR-1 in PKP. Pritožbeno sodišče pritrjuje, da je določba jasna oziroma da ne dopušča razlage, za katero se zavzema tožnica, da se tudi po prenehanju njene veljavnosti še naprej upošteva PKP.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnica v pritožbi, na podlagi katere določbe ji je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VSRS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Vložek posebnega premoženja v posamezno premoženjsko enoto (stvar) skupnega premoženja tako ne vpliva na višino deleža posameznega zakonca na tej stvari skupnega premoženja, v katero je bil vložen, pač pa na delež zakonca na celotnem skupnem premoženju. To pa velja tudi v primeru, če je predmet tožbenega zahtevka samo posamezna stvar iz skupnega premoženja (kot v konkretnem primeru). Ustaljeno stališče sodne prakse pa je, da se pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih. To pa velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. Če to zainteresiranemu ne uspe oziroma ta takšnih trditev niti ne zatrjuje, darilo velja za solastno (posebno) premoženje zakoncev z enakima deležema. Kot tako pa ima lahko vpliv le na obseg skupnega premoženja, na porazdelitev deležev zakoncev na njem pa ne.
ZSSloV člen 53.. Direktiva 2009/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu (druga posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 2, 2/2.. ZDR-1 člen 155, 158.. ZObr člen 98c, 98c/2, 97f.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - nacionalna zakonodaja - urna postavka - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožnikove trditve o kršitvi pogodbene obveznosti iz naslova več opravljenih ur dela predstavljajo podlago za odškodninski zahtevek za plačilo premoženjske škode, za odločitev o odškodnini na tej podlagi pa niso bistvene pritožbene navedbe o potrebnem počitku v smislu citirane določbe ZSSloV (prim. sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021). Glede na to so neutemeljene tudi pritožbene navedbe o tem, da je bilo upoštevajoč glavno nalogo misije (reševanje in popisovanje migrantov), specifičnost opravljanja nalog na ladji in specifike vojaške ladje regeneraciji tožnika oziroma potrebnemu počitku zadoščeno z razporedom dela na ladji, ki je bil organiziran po štiri ure z vmesnimi odmori.
Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 52 nezagotovljenih dnevnih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice. Utemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je tožnik upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, t. j. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - določitev dediča - sorodstvo v ravni vrsti - napačna uporaba materialnega prava
Oris potomcev zapustnika jasno pokaže, da je C. B. zapustnikov pravnuk (kar pomeni, sorodnik iz tretjega kolena), A. A. pa zapustnikov vnuk (sorodnik iz drugega kolena) in s tem sorodnik iz bližjega kolena. Na tej podlagi A. A. izpolnjuje 3. pogoj za dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti iz 2. alineje prvega odstavka 50. člena ZAgrS.
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/3, 339, 339/1.. ZDR-1 člen 34, 37, 38, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 8, 9, 33, 33/1.. ZLS člen 33, 33/1.. ZŠpo-1 člen 20, 24, 25, 27.. ZVOP-1 člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - pravočasnost podaje odpovedi - dokazna ocena
Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje natančneje ugotavljati, kaj konkretno je pomenila vsaka od njegovih 341 "akcij" v aplikaciji. Za zaključek o obstoju hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja zadostujejo ugotovitve o tem, da je iz izključno osebnih namenov in pretežno v času, ko je bil z dela odsoten (po ugotovitvi sodišča je v spornem obdobju od 1. 12. 2020 do 21. 1. 2021 delo opravljal le sedem delovnih dni) izvajal neupravičene in nepooblaščene dostope do aplikacije za vodenje javnega razpisa, pri čemer izjemna številnost teh dostopov nedvomno daje dodatno težo očitanim kršitvam.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča
ZVEtL-1 daje prednost individualnim pripadajočim zemljiščem, skupna pripadajoča zemljišča pa obravnava kot izjeme.
Pretekla in sedanja raba kažeta, da gre za pripadajoče zemljišče k stavbi. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno največji poudarek dalo kriteriju ustaljene redne rabe v obdobju najmanj zadnjih 40 let, pri čemer so vsi kriteriji iz 43. člena ZVEtL-1 enakovredni, saj zakon ne določa nobenega razmerja med njimi. Da bi to obdobje moralo trajati vse od izgradnje stavbe dalje, pa zakon ne predpisuje.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje tožbe - fikcija vročitve - nepravilna vročitev - naslov za vročanje - dejansko prebivališče toženca - prijavljeno stalno prebivališče - učinkovito sodno varstvo - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Vročitev tožbe s pozivom za odgovor in opozorilom na posledice, če toženka na tožbo ne odgovori, ki je bila opravljena s fikcijo na naslovu, kjer ima toženka prijavljeno stalno bivališče, ni bila pravilna. Pogoj za pravilno vročitev je, da je vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.
vzročna zveza - osebne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Na podlagi ugotovitev, da je obravnavani škodni dogodek povzročil pri tožniku manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb v desnem ramenu, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je med temi bolečinami in z njim povezanimi tožnikovimi zdravstvenimi težavami ter škodo in škodnim dogodkom podana pravno upoštevna vzročna zveza.
Kadar je večji obseg škode posledica osebnega stanja oškodovanca, za katerega nihče ne odgovarja, mora toženec sprejeti oškodovanca takšnega kot je in nositi vse posledice škodnega dogodka.
V primerih, kadar šele škodni dogodek povzroči manifestnost degenerativnih sprememb, je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - postopek osebnega stečaja - smrt stečajnega dolžnika - dejanje stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - prerekanje terjatve - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - priznanje terjatve - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - sklep o preizkusu terjatev - stečaj zapuščine - varstvo pravnih koristi
Stečajni dolžnik lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tem, da se brani v pravdnem postopku, ki poteka zoper njega zaradi uveljavitve terjatve, s tem namenom pa lahko pooblasti tudi pooblaščenca (v tem obsegu mu je priznana procesna sposobnost). Stečajni upravitelj v danem primeru ne more biti zastopnik toženca (sedaj dedičev), saj je bilo njegovo dejanje v stečajnem postopku (priznanje terjatve) diametralno nasprotno dejanju stečajnega dolžnika (ki je terjatev prerekal). Če bi bil pri vlaganju pravnih sredstev stečajni dolžnik vezan na stališče stečajnega upravitelja, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.
ZDR-1 člen 155, 158, 179.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 3, 3/1, 3/1-9, 53.. ZJU člen 140.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - sklepčnost tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnik med misijo ni podal ugovora po službeni poti oziroma izpostavil kršitve pravice dnevnega počitka. Zgolj dejstvo, da ni tako ugovarjal, ne pomeni, da ne more v tem odškodninskem sporu dokazovati kršitve pogodbe zaradi več opravljenega, a neplačanega dela na račun nezagotovljenega dnevnega počitka.
Utemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je tožnik upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral po zatrjevanju koristiti dnevni počitek. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje ni ugotovilo, koliko ur dela (več), za katerega ni prejel plačila, je tožnik opravil.
ureditev razmerij med solastniki - solastna stvar - delitev solastne stvari - pravica zahtevati delitev - neprimeren čas delitve - odložitev delitve solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine
Prvi odstavek 69. člena SPZ določa, da ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, samo ob neprimernem času ne. Ali je čas neprimeren za delitev solastnih nepremičnin, sodišče ugotovi po presoji okoliščin konkretnega primera, ki jih zatrjujejo udeleženci.
Očitek predlagateljici o zlorabi pravice po obrazloženem ni utemeljen. Očitno je, da dogovora solastnikov o delitvi solastnih nepremičnin ni, zato predlagateljici ni mogoče odreči njene pravice do sodnega varstva.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - višina dodatka - veljavnost kolektivne pogodbe - jasna pogodbena določila - vezanost sodišča na trditve strank - pravilna uporaba materialnega prava
S pogodbo o zaposlitvi je bila dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Zato za odločitev ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba, ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Tako je za odločitev v tej zadevi bistveno, da KPPN ne velja več.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnica v pritožbi, na podlagi katere določbe ji je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VSRS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
motenje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti - prepoved bodočega vznemirjanja - vožnja po spornem zemljišču - dovozna pot - pomanjkljiva dokazna ocena - dokaz z zaslišanjem prič - vpogled v spis - policijski zapisnik - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - ponovna ocena dokazov - materialno procesno vodstvo - dopolnitev tožbe - izločitev sodnika
Če je sodišče menilo, da so priče potrebne, bi moralo pozvati tožečo stranko, da za to pomembno dejstvo ponudi dokaz z zaslišanjem teh delavcev.
V nadaljevanju postopka bo potrebno ugotoviti, katere listine je tožeča stranka pravočasno predlagala, kateri dokazni sklepi so bili sprejeti, katere listine so v spisu in jih nato tudi oceniti.
Ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda na kraju samem. Ker je kar nekaj časa poteklo od spornih dogodkov in je tožeča stranka pribavila vrsto fotografij, je bil dokaz pravilno zavrnjen.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - domska oskrba - plačilo domske oskrbe - oskrbnina - volilo - varstveno delovni center (varstveni zavod)
Bistveno za odločitev je, da A. A. ni potreboval socialne pomoči, ampak je bil plačila institucionalnega varstva oproščen zaradi volila C. C., ki je v oporoki določila, da je VDC dolžan A. A. omogočiti dosmrtno brezplačno oskrbo. Ta je ta pogoj sprejel in tudi sporočil CSD naj, če bodo vabili starše na razgovor z namenom ugotavljanja doplačevanja oskrbe, upoštevajo pogoj iz oporoke. To pa pomeni, da je bil tudi CSD s pogojem seznanjen.
Volilo ima prednost pred predpisi o socialnem varstvu. Če je imel A. A. zaradi volila zagotovljeno dosmrtno brezplačno oskrbo in mu torej za oskrbo ni bilo treba nič plačati, potem iz istega razloga tudi njegovi dediči niso dolžni ničesar prispevati za njegovo oskrbo.
ZDR-1 člen 155.. ZObr člen 98c, 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1, 6, 6/2.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčna tožba - nepopolno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je odločitev o odškodnini za vseh 11 ur dnevnega počitka v posameznem dnevu zmotno utemeljijo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo. V istovrstnih sporih, v katerih so tožniki uveljavljali odškodnino za premoženjsko škodo za kršitev pogodbe zaradi več opravljenih ur dela zaradi nezagotovljenega dnevnega počitka, je Vrhovno sodišče RS utemeljilo, da ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za (dejansko) opravljeno delo. V tem okviru pa je bistveno, koliko ur dela (več) je delavec - pripadnik Slovenske vojske opravil, za katerega ni prejel plačila, kot če bi delal 174 ur.
ZPIZ-2 člen 195, 195/1, 195/3. OZ člen 190, 287, 287/1, 287/2.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - povrnitev preplačil - izvajalec plačilnega prometa - neupravičena obogatitev - vračilo preveč izplačane pokojnine - poplačilo kredita - zastaranje - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja
Prvi odstavek 195. člena ZPIZ-2 je kogentne narave in daje absolutno prednostno pravico tožeči stranki, da si povrne sredstva, do katerih njen zavarovanec ni bil upravičen. Vendar pa prvi odstavek 195. člena ZPIZ-2 ureja le položaj tožene stranke kot izvajalke plačilnih storitev, ne pa njenega položaja, kot je bil ugotovljen v konkretnem primeru, ko je bila dejansko tožena stranka tudi upnica zavarovanca po kreditni pogodbi.
Tretji odstavek 195. člena ZPIZ-2 ureja situacijo, ko sredstev, ki jih je na zavarovančev račun nakazala tožeča stranka brez pravne podlage, ni več na računu in določa ravnanje tožene stranke kot izvajalke plačilnih storitev. Vloga tožene stranke je bila v konkretnem primeru dvojna. Ko je po trajnem nalogu zavarovanca tožeče stranke in svojega komitenta mesečno nakazovala zapadle znesek iz kreditne pogodbe iz zavarovančevega računa na svoj račun je bila hkrati izvajalka plačilnih storitev in upnica zavarovanca.
Osnovno pravilo, ki velja po prvem odstavku 287. člena OZ je, da če je med istimi osebami več istovrstnih obveznosti, pa tisto, kar dolžnik izpolni, ne zadostuje, da bi se mogle vse poravnati, mora dolžnik, če se upnik in dolžnik nista sporazumela, katero obveznost se poravnava, določiti najpozneje ob izpolnitvi katere obveznosti oziroma po kakšnem vrstnem redu se obveznosti vračunavajo.