zamudna sodba - vročanje sodnih pisanj - pravilno vročanje - naslov za vročanje - vročanje tožbe v odgovor - obvestilo vročevalca o osebni vročitvi - fikcija vročitve - hišni predalčnik - stalno prebivališče - dejanski naslov bivanja - sprememba naslova prebivališča - ugotavljanje dejanskega prebivališča - poštna povratnica
Ker iz vročilnice izhaja, da ima toženka hišni predalčnik, kjer naj bi vročevalec pustil obvestilo o pošiljki, nato pa piše, da tega predalčnika nima in da se zato vrne pisanje sodišču, je nastal resen dvom o pravilnosti vročanja. Toženka dokazuje v pritožbi, da je dejansko prebivala v spornem času na drugem naslovu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00061737
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 47/1, 161, 161/1.. ZPP člen 8, 214, 238, 238/2.. ZJU člen 150.. ZObr člen 98a.. ZSSloV člen 38, 38/4, 56.. OZ člen 131, 131/2.
javni uslužbenci - vojak - nesreča pri delu - mobing - premestitev - terjatve iz delovnega razmerja - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - nadure - primopredaja - substanciranje trditev - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - sorazmerni del dopusta - dokazna ocena - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da od delavcev toženke ni življenjsko pričakovati, da bodo priznali, da je bil tožnik šikaniran. Ker naj bi do zatrjevanih ravnanj trpinčenja prihajalo na delovnem mestu, je logično, da so priče večinoma nekdanji tožnikovi sodelavci, zaposleni pri toženki, vendar pa so njihove izpovedi, enako kot drugi dokazi, po določbi 8. člena ZPP podvrženi dokazni oceni sodišča. Poleg tega so priče pred sodiščem dolžne govoriti resnico, na kar so pred zaslišanjem izrecno opozorjene (drugi odstavek 238. člena ZPP), sodišče prve stopnje pa jih je upoštevaje, da so bile njihove izpovedi glede zatrjevanih očitkov o (ne)obstoju trpinčenja tožnika v bistvenih delih skladne, pravilno ocenilo kot verodostojne.
Pritožba neutemeljeno nasprotuje zavrnitvi zahtevka za plačilo nadur, ki ga je tožnik utemeljeval z navedbami, da je ves čas trajanja delovnega razmerja na delo prišel 15 minut prej in pred odhodom z dela ponovno opravil primopredajo v trajanju 15 minut. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pravilno poudarilo, da je toženka predložila evidence delovnega časa, iz katerih izhaja, da tožnik dela ni opravljal ves čas vtoževanega obdobja (saj je bil odsoten zaradi bolniškega staleža, koriščenja ur in izrabe letnega dopusta), tožnik pa kljub izrecnemu opozorilu toženke ni določno navedel, na katere dneve je prišel prej na delo oziroma na katere dneve naj bi opravil zatrjevane nadure, zato zahtevek iz tega naslova niti ni ustrezno substanciran.
ZDR-1 člen 155.. ZObr člen 98c, 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1, 6, 6/2.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčna tožba - nepopolno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je odločitev o odškodnini za vseh 11 ur dnevnega počitka v posameznem dnevu zmotno utemeljijo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo. V istovrstnih sporih, v katerih so tožniki uveljavljali odškodnino za premoženjsko škodo za kršitev pogodbe zaradi več opravljenih ur dela zaradi nezagotovljenega dnevnega počitka, je Vrhovno sodišče RS utemeljilo, da ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za (dejansko) opravljeno delo. V tem okviru pa je bistveno, koliko ur dela (več) je delavec - pripadnik Slovenske vojske opravil, za katerega ni prejel plačila, kot če bi delal 174 ur.
Ni se mogoče strinjati s pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ni z zadostno stopnjo prepričanja in dovolj natančno ugotovilo, za koliko ur naj bi tožena stranka kršila tožnikovo pravico do dnevnega počitka. Sodišče prve stopnje je za vsak dan posebej ugotavljalo, kdaj je tožnik začel in kdaj je zaključil z delom ter s tem, koliko ur dela več je opravil.
Neutemeljeno pritožba nasprotuje izračunu višine odškodnine. Glede na zavzeto stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 8/2021, da gre v teh sporih za odškodnino za opravljene, a še ne plačane ure dela, je pravilen način izračuna odškodnine le z upoštevanjem števila ur povprečne mesečne delovne obveznosti pripadnikov Slovenske vojske iz drugega odstavka 98.c člena ZObr.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je tožniku dosodilo neto znesek, posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala. Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršil plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena ZDavP-2; prvi odstavek 283. člena ZDavP-2). Tožbeni zahtevek glede davkov in prispevkov oziroma glede "neto" zneska je tako preuranjen in kot tak neutemeljen (311. člen ZPP).
odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - kaznivo dejanje nasilja v družini - obteževalne okoliščine - primerna kazen - pritožba državnega tožilca - opozorilne sankcije
Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče namreč ugotovilo, da ni razlogov za spremembo kazenske sankcije v škodo obdolženca.
S0dišče prve stopnje je pravilno tožnikove trditve o kršitvi pogodbene obveznosti iz naslova več opravljenih ur dela na račun nezagotovljenega dnevnega počitka štelo za podlago odškodninskemu zahtevku za plačilo premoženjske škode. Vrhovno sodišče je v sklepih VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021 z dne 28. 6. 2022 v zvezi z nezagotovljenim dnevnim počitkom zavzelo stališče, da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak obveznost plačila za dejansko opravljeno delo. Tako je urna postavka za plačilo ur, ko je tožnik moral delati in posledično ni imel zagotovljenega dnevnega počitka v trajanju najmanj 11 ur, enaka urni postavki plačila za delo, saj je tožnik dejansko delal.
ničnost letnega poročila - razlogi za ničnost - upravni odbor - potek mandata - skupščina družbe - pristojnosti skupščine - pristojnosti nadzornega sveta - ničnost sklepa skupščine - delničarjeva pravica do obveščenosti
Nepravilna sestava upravnega odbora na veljavnost letnega poročila ni imela vpliva, ker je letno poročilo sprejela skupščina družbe. Tudi morebitna ničnost posameznih pravnih poslov ne vpliva na veljavnost letnega poročila.
Ni bilo kršitve pravice delničarja do obveščenosti, če so mu bile posamezne informacije dane na voljo takoj po skupščini, če se je s takšnim načinom strinjal.
obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Vložek posebnega premoženja v posamezno premoženjsko enoto (stvar) skupnega premoženja tako ne vpliva na višino deleža posameznega zakonca na tej stvari skupnega premoženja, v katero je bil vložen, pač pa na delež zakonca na celotnem skupnem premoženju. To pa velja tudi v primeru, če je predmet tožbenega zahtevka samo posamezna stvar iz skupnega premoženja (kot v konkretnem primeru). Ustaljeno stališče sodne prakse pa je, da se pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih. To pa velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. Če to zainteresiranemu ne uspe oziroma ta takšnih trditev niti ne zatrjuje, darilo velja za solastno (posebno) premoženje zakoncev z enakima deležema. Kot tako pa ima lahko vpliv le na obseg skupnega premoženja, na porazdelitev deležev zakoncev na njem pa ne.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje tožbe - fikcija vročitve - nepravilna vročitev - naslov za vročanje - dejansko prebivališče toženca - prijavljeno stalno prebivališče - učinkovito sodno varstvo - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Vročitev tožbe s pozivom za odgovor in opozorilom na posledice, če toženka na tožbo ne odgovori, ki je bila opravljena s fikcijo na naslovu, kjer ima toženka prijavljeno stalno bivališče, ni bila pravilna. Pogoj za pravilno vročitev je, da je vročanje izvedeno tam, kjer naslovnik dejansko stanuje in ni dovolj, da ima tam le formalno prijavljeno bivališče.
pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča
ZVEtL-1 daje prednost individualnim pripadajočim zemljiščem, skupna pripadajoča zemljišča pa obravnava kot izjeme.
Pretekla in sedanja raba kažeta, da gre za pripadajoče zemljišče k stavbi. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno največji poudarek dalo kriteriju ustaljene redne rabe v obdobju najmanj zadnjih 40 let, pri čemer so vsi kriteriji iz 43. člena ZVEtL-1 enakovredni, saj zakon ne določa nobenega razmerja med njimi. Da bi to obdobje moralo trajati vse od izgradnje stavbe dalje, pa zakon ne predpisuje.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Omejitev pritožbenih razlogov pomeni, da pravdne stranke v pritožbi zoper sodbo izdano v postopku v sporu majhne vrednosti ne morejo uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa je ob presojanju pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava vezano na dejanske ugotovitve in zaključke, kot je te sprejelo sodišče prve stopnje.
ZSSloV člen 53.. ZDR-1 člen 155, 158.. ZObr člen 98c, 98c/2, 97f.
vojska - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - zavrnitev dokaznih predlogov - urna postavka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v tem sporu pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 60 nezagotovljenih dnevnih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice, in da je tožnik upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
Stranki sta se mimo nepremičninske agencije dogovorili, da bo uradno (v listinah) prikazano, da znaša dogovorjena kupnina 290.000 EUR. Nepremičninska agencija je na podlagi njunega naročila izdelala predpogodbi z dne 29. 10. 2018 za solastninska deleža 64/100 (s ceno 200,000 EUR) in 36/100 (s ceno 90.000 EUR). Ko je bila seznanjena s pravo pogodbeno voljo strank, je pripravila novo predpogodbo, kasneje pa še prodajno pogodbo, v katero so bile povzete določbe iz predpogodbe z dne 29. 10. 2018 za solastninski delež 64/100. Čeprav se priča B. B. označuje za natančno in dosledno (pri sklepanju pogodb je „kontrolfrik“), ob tem priznava, da je bil v prodajno pogodbo vnesen napačen znesek. Da znesek 290.000 EUR v prodajni pogodbi predstavlja napako, je potrdil A. A., ki je sestavil listino. Življenjsko prepričljivo je, da ob branju prodajne pogodbe nihče ni bil pozoren na uvodne določbe prodajne pogodbe, saj se te niso neposredno nanašale na pogodbeni predmet (solastninski delež 64/100), oziroma niso bile v nasprotju z dogovorjeno kupnino za prodani delež.
motenje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti - prepoved bodočega vznemirjanja - vožnja po spornem zemljišču - dovozna pot - pomanjkljiva dokazna ocena - dokaz z zaslišanjem prič - vpogled v spis - policijski zapisnik - dokazni sklep - zavrnitev dokaznega predloga - ponovna ocena dokazov - materialno procesno vodstvo - dopolnitev tožbe - izločitev sodnika
Če je sodišče menilo, da so priče potrebne, bi moralo pozvati tožečo stranko, da za to pomembno dejstvo ponudi dokaz z zaslišanjem teh delavcev.
V nadaljevanju postopka bo potrebno ugotoviti, katere listine je tožeča stranka pravočasno predlagala, kateri dokazni sklepi so bili sprejeti, katere listine so v spisu in jih nato tudi oceniti.
Ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni opravilo ogleda na kraju samem. Ker je kar nekaj časa poteklo od spornih dogodkov in je tožeča stranka pribavila vrsto fotografij, je bil dokaz pravilno zavrnjen.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Upoštevaje že navedeno izhodišče, da zahteva za obnovo kazenskega postopka ne more biti usmerjena na ponovno in drugačno presojo istih dejstev in istih dokazov, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno tudi presodilo, da novih dokazov v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ne predstavljata niti podana dokazna predloga za zaslišanje prič B. B. in C. C.. Obsojencu, ki v pritožbi vztraja pri tem, da gre za nova dokaza, tako velja znova pojasniti, da je bil B. B. (v njegovi navzočnosti) zaslišan kot priča že v pravnomočno končanem kazenskem postopku in da je bila njegova izpovedba dokazno ocenjena. Prav tako pa je bil tedaj kot nepotreben zavrnjen obsojenčev dokazni predlog po zaslišanju priče C. C., kar je bilo podrobno in natančno pretreseno v pravnomočni sodbi prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. V zvezi s slednjim pa tudi ni odveč opozoriti na uveljavljeno stališče, da dokazov, ki so bili predlagani že v teku postopka, pa jih sodišče ni sprejelo, ni mogoče šteti kot novih dokazov.
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/3, 339, 339/1.. ZDR-1 člen 34, 37, 38, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 8, 9, 33, 33/1.. ZLS člen 33, 33/1.. ZŠpo-1 člen 20, 24, 25, 27.. ZVOP-1 člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - pravočasnost podaje odpovedi - dokazna ocena
Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje natančneje ugotavljati, kaj konkretno je pomenila vsaka od njegovih 341 "akcij" v aplikaciji. Za zaključek o obstoju hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja zadostujejo ugotovitve o tem, da je iz izključno osebnih namenov in pretežno v času, ko je bil z dela odsoten (po ugotovitvi sodišča je v spornem obdobju od 1. 12. 2020 do 21. 1. 2021 delo opravljal le sedem delovnih dni) izvajal neupravičene in nepooblaščene dostope do aplikacije za vodenje javnega razpisa, pri čemer izjemna številnost teh dostopov nedvomno daje dodatno težo očitanim kršitvam.
postopek osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - prošnja za odpis dolga - zdravstvene težave - predlog za odpust obveznosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka
S pritožbenim pozivom na umik predloga za osebni stečaj in odpis davčnega dolga zaradi njegovih zdravstvenih težav in drugih osebnih okoliščin, dolžnik v tem pritožbenem postopku ne more uspeti. Okoliščine, ki jih opisuje, pri odločanju o začetku postopka osebnega stečaja niso pravno pomembne (jih pa dolžnik lahko uveljavlja v okviru predloga za odpust obveznosti po 397. členu ZFPPIPP).
nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu
Kot je v pravilnih razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo že sodišče prve stopnje, lahko pomeni hišni zapor, kar smiselno predlaga pritožnik, le način izvršitve kazni zapora, ne more pa se s hišnim zaporom nadomestiti varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - domska oskrba - plačilo domske oskrbe - oskrbnina - volilo - varstveno delovni center (varstveni zavod)
Bistveno za odločitev je, da A. A. ni potreboval socialne pomoči, ampak je bil plačila institucionalnega varstva oproščen zaradi volila C. C., ki je v oporoki določila, da je VDC dolžan A. A. omogočiti dosmrtno brezplačno oskrbo. Ta je ta pogoj sprejel in tudi sporočil CSD naj, če bodo vabili starše na razgovor z namenom ugotavljanja doplačevanja oskrbe, upoštevajo pogoj iz oporoke. To pa pomeni, da je bil tudi CSD s pogojem seznanjen.
Volilo ima prednost pred predpisi o socialnem varstvu. Če je imel A. A. zaradi volila zagotovljeno dosmrtno brezplačno oskrbo in mu torej za oskrbo ni bilo treba nič plačati, potem iz istega razloga tudi njegovi dediči niso dolžni ničesar prispevati za njegovo oskrbo.
ZPP člen 157. ZIZ člen 168, 168/4, 168/5. ZFPPIPP člen 309, 309/3.
stroški postopka - pripoznava zahtevka - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - dokaz o dolžnikovi lastnini
Tožeča stranka je tožbo na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ vložila šele 26. 7. 2021, kar je šesti dan po pridobitvi listine, ki je primerna za vpis lastninske pravice na nepremičnini na prvega toženca. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vložitev tožbe potrebna, saj bi lahko tožeča stranka v času vložitve tožbe že dosegla vpis lastninske pravice na prvega toženca po uradni dolžnosti, če bi postopala po tretjem odstavku 168. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje bi zato moralo (glede na to, da je sodba na podlagi pripoznave v I. točki izreka pravnomočna) pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti 157. člen ZPP, po katerem mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo.