preživljanje mladoletnega otroka - preživnina za otroka - višina preživnine za otroka - določitev višine preživnine - preživninske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialne in pridobitne zmožnosti - odmera preživnine - največja korist otroka - nizki dohodki staršev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - socialni transferji - začasna sodna poravnava
Plača ni edini relevantni dejavnik pri določitvi višine preživnine. Pri presoji se upošteva zavezančeve sposobnosti in objektivne okoliščine za pridobivanje dohodka. Upošteva se tudi možnost dodatnega zaslužka.
Ni utemeljenega razloga za neupoštevanje denarnega nadomestila, ki ga je nasprotna udeleženka prejela iz naslova brezposelnosti. Ta ne predstavlja socialnega transferja, v katerega se (sicer) uvrščajo socialna pomoč, otroški dodatek in državne štipendije. Ti so odvisni od premoženjskega stanja upravičenca. Sestavni del tega premoženjskega stanja pa je tudi mesečno preživninsko upravičenje. Nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se izplačuje določeno časovno obdobje, v to kategorijo ne sodi. Njegovo izplačilo ni odvisno od premoženjskega stanja upravičenca, marveč je v tesni soodvisnosti s prejšnjo zaposlitvijo oziroma z višino dohodka. Zato ni utemeljenega razloga, da ne bi bilo upoštevano pri oceni preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - glavna obravnava - neizvedba glavne obravnave - nova dejstva
Navajanje novih dejstev na naroku za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno. Glede na navedeno tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo naroka za glavno obravnavo in zato ni mogla predstaviti vseh dejstev.
konfesorna tožba - poseg v služnostno pravico - opustitev posegov v služnostno pravico - stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - protipravno vznemirjanje služnosti - obseg služnosti - pogodba o ustanovitvi služnosti - pogodbena ustanovitev služnosti
Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice tožniku ne daje podlage za širjenje poti. Dovoljuje mu (le) primerno utrditev dostopa za normalno uporabo in potrebe vožnje z vsemi motornimi vozili.
Ključno vprašanje je (le), ali sta toženca posegla v traso služnostne poti. Odgovor nanj je nikalen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059740
DZ člen 74, 74/2. SPZ člen 66. OZ člen 198. ZPP člen 214, 224, 224/4, 318, 318/3, 359.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - vsebina poštne pošiljke - notarski zapis pogodbe - bančni kredit - določljivost zahtevka - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - večji prispevek enega od zakoncev - solastnina - souporaba nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine - razlogi za opustitev uporabe solastne stvari - nevzdržnost razmer - povprečna tržna najemnina - trditveno in dokazno breme - neprerekane trditve - dokaz z zaslišanjem strank - prepoved reformatio in peius
Ker toženec ni konkretizirano zatrjeval razlogov v smeri neresničnosti zapisanega na vročilnici, z lastnim zaslišanjem pa ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, je pravilna ugotovitev, da je bila tožba pravilno vročena.
S tem ko sta pravdni stranki na eni od stvari v skupnem premoženju določili njuna solastniška deleža, ni prišlo do določitve takšnih deležev na celotnem skupnem premoženju.
Različnih oblik prispevkov zakoncev pri pridobivanju skupnega premoženja ni mogoče natančno izmeriti. Pravda o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju zato ni obračunska pravda.
Tožnica je bila zaradi toženčevega nasilja primorana opustiti souporabo. Ni prostovoljno opustila rabe stanovanjske hiše in tako v svoje prikrajšanje ni privolila, zato je podan temelj za plačilo uporabnine.
kriva izpovedba - kriva izpovedba prič - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - (ne)resničnost izjave - neresnična izjava - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - predhodni preizkus obtožnega predloga - predobravnalni narok - razpis naroka za glavno obravnavo - preklic naroka - ustavitev kazenskega postopka - dejanje ni kaznivo dejanje
Kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se začne z odreditvijo vročitve obtožnega akta obdolžencu, zato sodišče prve stopnje, v kolikor po prejemu obtožnega predloga pri formalnem in materialnem preizkusu ugotovi pogoje za zavrženje obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP) ali razloge za ustavitev postopka določene v 277. členu ZKP (prvi odstavek 437. člena ZKP) obtožni predlog s sklepom zavrže, po odreditvi vročitve obtožnega akta obdolžencu pa ob izkazanih zakonsko določenih pogojih in smiselni uporabi določb rednega postopka s sklepom kazenski postopek ustavi.
Pritožnik utemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje presojo, ali so podani razlogi za ustavitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, opravi v fazi t. i. predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga in pred odreditvijo njegove vročitve obdolžencu, nadalje pravilno ugotavlja, da za ustavitev kazenskega postopka iz navedenega razloga v določbah 293. člena ZKP ni zakonske podlage.
Sodišče druge stopnje se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da upoštevaje zahtevo po konkretizaciji objektivnih elementov kaznivega dejanja v opisu dejanja v obtožnem aktu zgolj povzetek vsebine (krive) izpovedbe in navedba, da je izpovedba lažna, ne omogoča pravnega vrednotenja oziroma sklepanja o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in hkrati uresničevanja obdolženčeve pravice do obrambe, temveč bi moralo biti v opisu dejanja v obtožnem predlogu tudi določno navedeno zakaj oziroma v čem naj bi bila inkriminirana izpovedba obdolženke lažna. Neresničnost inkriminiranih izjav obdolženke je namreč objektivni element obravnavanega kaznivega dejanja, zato bi moral opis dejanja vsebovati tudi dejstva in okoliščine, zakaj naj bi bile obdolženkine navedbe dejansko neresnične. To ne pomeni, da bi moral opis dejanja obsegati pretežni del obrazložitve obtožnega akta, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, ampak bi povsem zadoščala kratka in jasna navedba odločilnih dejstev, ki po objektivni plati konkretizirajo (domnevno) neresničnost v opisu dejanja navedenih obdolženkinih izjav.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - visoka ogroženost otroka - nujen ukrep
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v postopku odločanja o začasni odredbi kot tudi ugovornem postopku izvedlo dovolj dokazov, da je s stopnjo verjetnosti ugotovilo oziroma preverilo izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe, natančneje, potencialno ogroženost deklice, ki bi nastala, če deklica ne bi bila takoj začasno nameščena v krizni center.
zavrženje tožbe kot nepopolne - poziv na dopolnitev tožbe - vročitev sodnega pisanja - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti - pravilno vročanje - sprejem poštne pošiljke - konkretizirane trditve - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog - izvedenec grafološke stroke - dokaz z zaslišanjem strank - nalog za plačilo sodne takse
Domnevo resničnosti vsebine vročilnice je po ustaljeni sodni praksi mogoče izpodbiti le s konkretiziranimi in dokazno podprtimi navedbami o razlogih za napačnost, ne pa s posplošenim zanikanjem.
Zaslišanje strank in prič je popolnoma neprimeren dokaz za dokazovanje (ne)pristnosti podpisa. Ustrezen dokaz bi bil izvedenec grafološke stroke, ki pa ga tožnik ni predlagal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059462
OZ člen 355.
najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - dobava električne energije - izpolnitev pogodbene obveznosti - stroški porabe električne energije - plačilo obratovalnih stroškov v najemnem stanovanju - obvestilo o spremembi - obračun stroškov - začetek teka zastaralnih rokov - spor majhne vrednosti
Prenehanje najemnega razmerja ne spremeni za toženo stranko obremenilnega dejstva, da tožeče stranke ni obvestila o spremembi podatkov, pomembnih za izvajanje pogodbe. Stroške za dobavo električne energije je zato dolžna plačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060777
OZ člen 4, 9, 9/1, 9/2, 82, 82/1, 82/2. ZPSPP člen 23, 23/1, 27, 27/1.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - dogovor o predčasni odpovedi najemne pogodbe - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - odpoved pogodbe s strani najemnika - namen pogodbenih strank - skupni namen pogodbenikov - pojem nejasnega pogodbenega določila - banka - statusno preoblikovanje banke - bistvena sprememba - enakopravnost pogodbenih strank - povrnitev premoženjske škode zaradi razdrtja najemne pogodbe - vmesna sodba v pritožbenem postopku
To, da je bila toženi banki pripojena druga banka, ni bistvena statusna sprememba; to, da je pridobila (v najem) še drug poslovni prostor, pa niso ekonomski pogoji poslovanja banke, ki bi dokazovali neekonomičnost in neracionalnost poslovanja bančne enote v navedenih poslovnih prostorih v smislu 6. člena pogodbe. Odpoved najemne pogodbe zato predstavlja njeno kršitev pogodbene obveznosti, ki nedvomno izvira iz njene sfere, in je takšne narave, da je tožniku povzročila škodo.
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/6. ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 10, 10/1-1, 11, 11-3.
stroški kazenskega postopka - zasebni tožilec - predlog za obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - upoštevanje družinskih članov - premoženje zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - število vlog
Število vloženih zasebnih tožb ni nikakršna bistvena okoliščina, ki bi jo pri odločanju o predlogu za obročno plačilo sodnih taks moralo upoštevati sodišče prve stopnje. Taksna obveznost po določbah ZST-1 nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, torej se odmeri in plača v vsaki zadevi posebej. Na drugi strani pa je okoliščina, da je zasebni tožilec pri sodišču vložil več zasebnih tožb, njegova osebna izbira, ki na vprašanje zmožnosti plačila sodne takse v enkratnem znesku v zvezi s preživljanjem zasebnega tožilca in članov njegove družine, nima nobenega vpliva. Predvsem pa število vlog pred sodiščem ni kriterij, ki bi ga kot relevantnega za odločanje o tovrstnih predlogih določali zgoraj navedeni zakoni.
Stvarna pristojnost sodišča je določena v 25. členu ZKP. V 1. točki prvega odstavka 25. člena ZKP je za sojenje na okrožnih sodiščih uveljavljeno načelo zbornega sojenja, pri čemer je v 1.a točki prvega odstavka 25. člena ZKP določena izjema, da se stranke lahko dogovorijo, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Prvi odstavek 285.e člena ZKP daje pooblastilo predsedniku senata, da odloča o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov, vendar je to pooblastilo omejeno na odločanje v okviru predobravnavnega naroka, v okviru glavne obravnave pa le v primeru, če so stranke soglašale, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča (2. točka drugega odstavka 285.f člena ZKP). V obravnavani zadevi se obtoženci na predobravnavnem naroku niso odrekli pravici do zbornega sojenja, zato predsednica senata ni bila funkcionalno pristojna za izdajo izpodbijanega sklepa in je posledično sicer stvarno pristojno sodišče odločilo v nepravilni sestavi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Stališče pritožnikov, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti predobravnavni narok, je napačno. Predobravnavni narok, uveden z novelo ZKP-K, je v rednem kazenskem postopku obvezna, v skrajšanem kazenskem postopku pa fakultativna faza postopka po pravnomočnosti obtožnice in pred začetkom glavne obravnave. Temeljni namen predobravnavnega naroka je, da se obtoženec izjavi o krivdi ter predlaga izločitev predsednika senata, izločitev dokazov in dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi in poda druge procesne predloge. Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče ne more (ponovno) razpisovati predobravnavnega naroka, ko je ta že bil opravljen. Večkratno ponavljanje procesne situacije, v kateri bi se obtoženec moral izjaviti o krivdi, bi lahko z vidika privilegija zoper samoobtožbo (29. člen Ustave RS) pomenilo ustavno nedopusten pritisk na obtoženca (sodba VS RS I Ips 42419/2011 z dne 26. 2. 2015).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059510
ZKP člen 149, 149b/1.. KZ-1 člen 176, 176/3.. URS člen 37.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - pričakovana zasebnost - IP-naslov - statični IP naslov - dinamični IP naslov
Iz ugotovitev izpodbijane sodbe niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na to, da se je obtoženec kot komunicirajoči posameznik na spletu odpovedal svoji komunikacijski zasebnosti, zato ravnanje policije, ko je brez sodne odredbe pridobila podatke o statičnem naslovu IP in njegovem uporabniku, ki je bil kasneje povezan z obtožencem, predstavlja nedopusten poseg v obtoženčevo komunikacijsko zasebnost iz 8. člena EKČP oz. 37. člena Ustave RS, saj je obtoženec kot komunicirajoči posameznik na svoji identiteti upravičeno pričakoval zasebnost.
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - postopek osebnega stečaja - smrt stečajnega dolžnika - dejanje stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - prerekanje terjatve - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - priznanje terjatve - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - sklep o preizkusu terjatev - stečaj zapuščine - varstvo pravnih koristi
Stečajni dolžnik lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tem, da se brani v pravdnem postopku, ki poteka zoper njega zaradi uveljavitve terjatve, s tem namenom pa lahko pooblasti tudi pooblaščenca (v tem obsegu mu je priznana procesna sposobnost). Stečajni upravitelj v danem primeru ne more biti zastopnik toženca (sedaj dedičev), saj je bilo njegovo dejanje v stečajnem postopku (priznanje terjatve) diametralno nasprotno dejanju stečajnega dolžnika (ki je terjatev prerekal). Če bi bil pri vlaganju pravnih sredstev stečajni dolžnik vezan na stališče stečajnega upravitelja, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.
ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/3, 339, 339/1.. ZDR-1 člen 34, 37, 38, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. ZJU člen 8, 9, 33, 33/1.. ZLS člen 33, 33/1.. ZŠpo-1 člen 20, 24, 25, 27.. ZVOP-1 člen 2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - pravočasnost podaje odpovedi - dokazna ocena
Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje natančneje ugotavljati, kaj konkretno je pomenila vsaka od njegovih 341 "akcij" v aplikaciji. Za zaključek o obstoju hujše kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja zadostujejo ugotovitve o tem, da je iz izključno osebnih namenov in pretežno v času, ko je bil z dela odsoten (po ugotovitvi sodišča je v spornem obdobju od 1. 12. 2020 do 21. 1. 2021 delo opravljal le sedem delovnih dni) izvajal neupravičene in nepooblaščene dostope do aplikacije za vodenje javnega razpisa, pri čemer izjemna številnost teh dostopov nedvomno daje dodatno težo očitanim kršitvam.
izločitev dokazov - sklep o izločitvi dokazov - izrek sklepa o izločitvi dokazov - oblikovanje izreka
Sodišče prve stopnje je v drugi alineji točke I izreka nerodno zapisalo, kateri del besedila se izloči, namreč na način, da je sporni, t. j. izločani del besedila postal del izreka izpodbijanega sklepa.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - določitev dediča - sorodstvo v ravni vrsti - napačna uporaba materialnega prava
Oris potomcev zapustnika jasno pokaže, da je C. B. zapustnikov pravnuk (kar pomeni, sorodnik iz tretjega kolena), A. A. pa zapustnikov vnuk (sorodnik iz drugega kolena) in s tem sorodnik iz bližjega kolena. Na tej podlagi A. A. izpolnjuje 3. pogoj za dedovanje premoženjskih pravic v agrarni skupnosti iz 2. alineje prvega odstavka 50. člena ZAgrS.
zamuda roka za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe kot prepozne - vzrok za zamudo - COVID-19 - prepozne navedbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje
Vzroke za zamudo roka za vložitev pritožbe z dne 26. 4. 2022 bi tožena stranka morala navesti istočasno, ko je vložila (prepozno) pritožbo, kar smiselno izhaja iz četrtega odstavka 117. člena ZPP. Slednji določa, da če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (in sicer v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela; drugi odstavek 117. člena ZPP). Skladno z že obrazloženim pa v tem pritožbenem postopku navedbe pritožnice o razlogih za zamudo roka za vložitev pritožbe z dne 26. 4. 2022 tako ne morejo biti (več) upoštevne. Poleg tega pa zanje tudi sicer ni predlagala prav nobenega dokaza.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Upoštevaje že navedeno izhodišče, da zahteva za obnovo kazenskega postopka ne more biti usmerjena na ponovno in drugačno presojo istih dejstev in istih dokazov, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno tudi presodilo, da novih dokazov v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ne predstavljata niti podana dokazna predloga za zaslišanje prič B. B. in C. C.. Obsojencu, ki v pritožbi vztraja pri tem, da gre za nova dokaza, tako velja znova pojasniti, da je bil B. B. (v njegovi navzočnosti) zaslišan kot priča že v pravnomočno končanem kazenskem postopku in da je bila njegova izpovedba dokazno ocenjena. Prav tako pa je bil tedaj kot nepotreben zavrnjen obsojenčev dokazni predlog po zaslišanju priče C. C., kar je bilo podrobno in natančno pretreseno v pravnomočni sodbi prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. V zvezi s slednjim pa tudi ni odveč opozoriti na uveljavljeno stališče, da dokazov, ki so bili predlagani že v teku postopka, pa jih sodišče ni sprejelo, ni mogoče šteti kot novih dokazov.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Omejitev pritožbenih razlogov pomeni, da pravdne stranke v pritožbi zoper sodbo izdano v postopku v sporu majhne vrednosti ne morejo uveljavljati pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče pa je ob presojanju pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava vezano na dejanske ugotovitve in zaključke, kot je te sprejelo sodišče prve stopnje.
ZSSloV člen 53.. ZDR-1 člen 155, 158.. ZObr člen 98c, 98c/2, 97f.
vojska - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - zavrnitev dokaznih predlogov - urna postavka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v tem sporu pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 60 nezagotovljenih dnevnih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice, in da je tožnik upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.