konfesorna tožba - poseg v služnostno pravico - opustitev posegov v služnostno pravico - stvarna služnost - izvrševanje stvarne služnosti - protipravno vznemirjanje služnosti - obseg služnosti - pogodba o ustanovitvi služnosti - pogodbena ustanovitev služnosti
Pogodba o ustanovitvi služnostne pravice tožniku ne daje podlage za širjenje poti. Dovoljuje mu (le) primerno utrditev dostopa za normalno uporabo in potrebe vožnje z vsemi motornimi vozili.
Ključno vprašanje je (le), ali sta toženca posegla v traso služnostne poti. Odgovor nanj je nikalen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059462
OZ člen 355.
najemno razmerje - odpoved najemne pogodbe - dobava električne energije - izpolnitev pogodbene obveznosti - stroški porabe električne energije - plačilo obratovalnih stroškov v najemnem stanovanju - obvestilo o spremembi - obračun stroškov - začetek teka zastaralnih rokov - spor majhne vrednosti
Prenehanje najemnega razmerja ne spremeni za toženo stranko obremenilnega dejstva, da tožeče stranke ni obvestila o spremembi podatkov, pomembnih za izvajanje pogodbe. Stroške za dobavo električne energije je zato dolžna plačati.
DZ člen 7, 7/4, 136, 136/1, 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 7.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o stikih - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izvrševanje stikov - stiki med očetom in otrokom - največja korist otroka - starševska skrb - izvajanje starševske skrbi - družinska mediacija - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zaslišanje strokovnih delavcev centra za socialno delo - preiskovalno načelo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Otroka imata redne stike z očetom, s čimer se ohranja njihova medsebojna povezanost. V takšni situaciji ni mogoče govoriti o ogroženosti otrok. Otroka bi bila ogrožena, če se stiki z očetom ne bi izvrševali.
OZ člen 46, 46/2. ZPP člen 392, 392/2, 392/2-1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39, 39-1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 6/4.
razveljavitev sodne poravnave - zmota pri sklepanju poravnave - opravičljiva zmota - odvetniški stroški - nagrada za odvetniške storitve - odločanje o stroških pravdnega postopka - stroški za pregled listin - nagrada za posvet in konferenco s stranko - trajanje naroka
Ni mogoče, da bi bila pritožnica, ob tako nazornem fotografskem prikazu kavnega in čajnega servisa, v opravičljivi in nezakrivljeni zmoti glede oznake predmeta v času sklepanja sodne poravnave. V sferi toženke je bila dolžnost ravnanja s pričakovano skrbnostjo, ko je izbirala servis po oznakah v cenilnih poročilih, s katerimi je bila seznanjena.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - dokazno breme - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks
Ker toženka kljub opozorilu sodišča ni izkazala zakonskih pogojev za predlagano oprostitev plačila sodne takse, je odločitev o zavrnitvi predloga materialnopravno pravilna.
preživljanje mladoletnega otroka - preživnina za otroka - višina preživnine za otroka - določitev višine preživnine - preživninske potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - materialne in pridobitne zmožnosti - odmera preživnine - največja korist otroka - nizki dohodki staršev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - socialni transferji - začasna sodna poravnava
Plača ni edini relevantni dejavnik pri določitvi višine preživnine. Pri presoji se upošteva zavezančeve sposobnosti in objektivne okoliščine za pridobivanje dohodka. Upošteva se tudi možnost dodatnega zaslužka.
Ni utemeljenega razloga za neupoštevanje denarnega nadomestila, ki ga je nasprotna udeleženka prejela iz naslova brezposelnosti. Ta ne predstavlja socialnega transferja, v katerega se (sicer) uvrščajo socialna pomoč, otroški dodatek in državne štipendije. Ti so odvisni od premoženjskega stanja upravičenca. Sestavni del tega premoženjskega stanja pa je tudi mesečno preživninsko upravičenje. Nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se izplačuje določeno časovno obdobje, v to kategorijo ne sodi. Njegovo izplačilo ni odvisno od premoženjskega stanja upravičenca, marveč je v tesni soodvisnosti s prejšnjo zaposlitvijo oziroma z višino dohodka. Zato ni utemeljenega razloga, da ne bi bilo upoštevano pri oceni preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke.
kriva izpovedba - kriva izpovedba prič - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - (ne)resničnost izjave - neresnična izjava - skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - predhodni preizkus obtožnega predloga - predobravnalni narok - razpis naroka za glavno obravnavo - preklic naroka - ustavitev kazenskega postopka - dejanje ni kaznivo dejanje
Kazenski postopek pred okrajnim sodiščem se začne z odreditvijo vročitve obtožnega akta obdolžencu, zato sodišče prve stopnje, v kolikor po prejemu obtožnega predloga pri formalnem in materialnem preizkusu ugotovi pogoje za zavrženje obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP) ali razloge za ustavitev postopka določene v 277. členu ZKP (prvi odstavek 437. člena ZKP) obtožni predlog s sklepom zavrže, po odreditvi vročitve obtožnega akta obdolžencu pa ob izkazanih zakonsko določenih pogojih in smiselni uporabi določb rednega postopka s sklepom kazenski postopek ustavi.
Pritožnik utemeljeno zatrjuje, da sodišče prve stopnje presojo, ali so podani razlogi za ustavitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 277. člena ZKP, opravi v fazi t. i. predhodnega preizkusa obtožnega predloga, ki ga mora opraviti takoj po prejemu obtožnega predloga in pred odreditvijo njegove vročitve obdolžencu, nadalje pravilno ugotavlja, da za ustavitev kazenskega postopka iz navedenega razloga v določbah 293. člena ZKP ni zakonske podlage.
Sodišče druge stopnje se strinja s presojo prvostopenjskega sodišča, da upoštevaje zahtevo po konkretizaciji objektivnih elementov kaznivega dejanja v opisu dejanja v obtožnem aktu zgolj povzetek vsebine (krive) izpovedbe in navedba, da je izpovedba lažna, ne omogoča pravnega vrednotenja oziroma sklepanja o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in hkrati uresničevanja obdolženčeve pravice do obrambe, temveč bi moralo biti v opisu dejanja v obtožnem predlogu tudi določno navedeno zakaj oziroma v čem naj bi bila inkriminirana izpovedba obdolženke lažna. Neresničnost inkriminiranih izjav obdolženke je namreč objektivni element obravnavanega kaznivega dejanja, zato bi moral opis dejanja vsebovati tudi dejstva in okoliščine, zakaj naj bi bile obdolženkine navedbe dejansko neresnične. To ne pomeni, da bi moral opis dejanja obsegati pretežni del obrazložitve obtožnega akta, kot to zmotno zatrjuje pritožnik, ampak bi povsem zadoščala kratka in jasna navedba odločilnih dejstev, ki po objektivni plati konkretizirajo (domnevno) neresničnost v opisu dejanja navedenih obdolženkinih izjav.
ZKP člen 95, 95/4. ZST-1 člen 11, 11/2, 11/6. ZBPP člen 14, 14/2. ZUPJS člen 10, 10/1-1, 11, 11-3.
stroški kazenskega postopka - zasebni tožilec - predlog za obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - upoštevanje družinskih članov - premoženje zakonca - skupno in posebno premoženje zakoncev - pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - število vlog
Število vloženih zasebnih tožb ni nikakršna bistvena okoliščina, ki bi jo pri odločanju o predlogu za obročno plačilo sodnih taks moralo upoštevati sodišče prve stopnje. Taksna obveznost po določbah ZST-1 nastane za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, torej se odmeri in plača v vsaki zadevi posebej. Na drugi strani pa je okoliščina, da je zasebni tožilec pri sodišču vložil več zasebnih tožb, njegova osebna izbira, ki na vprašanje zmožnosti plačila sodne takse v enkratnem znesku v zvezi s preživljanjem zasebnega tožilca in članov njegove družine, nima nobenega vpliva. Predvsem pa število vlog pred sodiščem ni kriterij, ki bi ga kot relevantnega za odločanje o tovrstnih predlogih določali zgoraj navedeni zakoni.
Stvarna pristojnost sodišča je določena v 25. členu ZKP. V 1. točki prvega odstavka 25. člena ZKP je za sojenje na okrožnih sodiščih uveljavljeno načelo zbornega sojenja, pri čemer je v 1.a točki prvega odstavka 25. člena ZKP določena izjema, da se stranke lahko dogovorijo, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča. Prvi odstavek 285.e člena ZKP daje pooblastilo predsedniku senata, da odloča o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov, vendar je to pooblastilo omejeno na odločanje v okviru predobravnavnega naroka, v okviru glavne obravnave pa le v primeru, če so stranke soglašale, da obtožencu namesto senata v predpisani sestavi sodi sodnik posameznik okrožnega sodišča (2. točka drugega odstavka 285.f člena ZKP). V obravnavani zadevi se obtoženci na predobravnavnem naroku niso odrekli pravici do zbornega sojenja, zato predsednica senata ni bila funkcionalno pristojna za izdajo izpodbijanega sklepa in je posledično sicer stvarno pristojno sodišče odločilo v nepravilni sestavi, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Stališče pritožnikov, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti predobravnavni narok, je napačno. Predobravnavni narok, uveden z novelo ZKP-K, je v rednem kazenskem postopku obvezna, v skrajšanem kazenskem postopku pa fakultativna faza postopka po pravnomočnosti obtožnice in pred začetkom glavne obravnave. Temeljni namen predobravnavnega naroka je, da se obtoženec izjavi o krivdi ter predlaga izločitev predsednika senata, izločitev dokazov in dokaze, ki naj se izvedejo na glavni obravnavi in poda druge procesne predloge. Ker gre pri predobravnavnem naroku za fazo kazenskega postopka, ki je namenjena razjasnitvi določenih dejanskih in pravnih vprašanj pred začetkom glavne obravnave, sodišče ne more (ponovno) razpisovati predobravnavnega naroka, ko je ta že bil opravljen. Večkratno ponavljanje procesne situacije, v kateri bi se obtoženec moral izjaviti o krivdi, bi lahko z vidika privilegija zoper samoobtožbo (29. člen Ustave RS) pomenilo ustavno nedopusten pritisk na obtoženca (sodba VS RS I Ips 42419/2011 z dne 26. 2. 2015).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059510
ZKP člen 149, 149b/1.. KZ-1 člen 176, 176/3.. URS člen 37.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - komunikacijska zasebnost - poseg v komunikacijsko zasebnost - pričakovana zasebnost - IP-naslov - statični IP naslov - dinamični IP naslov
Iz ugotovitev izpodbijane sodbe niso razvidne okoliščine, ki bi kazale na to, da se je obtoženec kot komunicirajoči posameznik na spletu odpovedal svoji komunikacijski zasebnosti, zato ravnanje policije, ko je brez sodne odredbe pridobila podatke o statičnem naslovu IP in njegovem uporabniku, ki je bil kasneje povezan z obtožencem, predstavlja nedopusten poseg v obtoženčevo komunikacijsko zasebnost iz 8. člena EKČP oz. 37. člena Ustave RS, saj je obtoženec kot komunicirajoči posameznik na svoji identiteti upravičeno pričakoval zasebnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060777
OZ člen 4, 9, 9/1, 9/2, 82, 82/1, 82/2. ZPSPP člen 23, 23/1, 27, 27/1.
odpoved najemne pogodbe za poslovni prostor - dogovor o predčasni odpovedi najemne pogodbe - predčasna odpoved najemne pogodbe, sklenjene za določen čas - odpoved pogodbe s strani najemnika - namen pogodbenih strank - skupni namen pogodbenikov - pojem nejasnega pogodbenega določila - banka - statusno preoblikovanje banke - bistvena sprememba - enakopravnost pogodbenih strank - povrnitev premoženjske škode zaradi razdrtja najemne pogodbe - vmesna sodba v pritožbenem postopku
To, da je bila toženi banki pripojena druga banka, ni bistvena statusna sprememba; to, da je pridobila (v najem) še drug poslovni prostor, pa niso ekonomski pogoji poslovanja banke, ki bi dokazovali neekonomičnost in neracionalnost poslovanja bančne enote v navedenih poslovnih prostorih v smislu 6. člena pogodbe. Odpoved najemne pogodbe zato predstavlja njeno kršitev pogodbene obveznosti, ki nedvomno izvira iz njene sfere, in je takšne narave, da je tožniku povzročila škodo.
ZPP člen 157. ZIZ člen 168, 168/4, 168/5. ZFPPIPP člen 309, 309/3.
stroški postopka - pripoznava zahtevka - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - dokaz o dolžnikovi lastnini
Tožeča stranka je tožbo na podlagi petega odstavka 168. člena ZIZ vložila šele 26. 7. 2021, kar je šesti dan po pridobitvi listine, ki je primerna za vpis lastninske pravice na nepremičnini na prvega toženca. Po presoji pritožbenega sodišča zato ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vložitev tožbe potrebna, saj bi lahko tožeča stranka v času vložitve tožbe že dosegla vpis lastninske pravice na prvega toženca po uradni dolžnosti, če bi postopala po tretjem odstavku 168. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje bi zato moralo (glede na to, da je sodba na podlagi pripoznave v I. točki izreka pravnomočna) pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka uporabiti 157. člen ZPP, po katerem mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške, če tožena stranka ni dala povoda za tožbo in če je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo.
ničnost letnega poročila - razlogi za ničnost - upravni odbor - potek mandata - skupščina družbe - pristojnosti skupščine - pristojnosti nadzornega sveta - ničnost sklepa skupščine - delničarjeva pravica do obveščenosti
Nepravilna sestava upravnega odbora na veljavnost letnega poročila ni imela vpliva, ker je letno poročilo sprejela skupščina družbe. Tudi morebitna ničnost posameznih pravnih poslov ne vpliva na veljavnost letnega poročila.
Ni bilo kršitve pravice delničarja do obveščenosti, če so mu bile posamezne informacije dane na voljo takoj po skupščini, če se je s takšnim načinom strinjal.
odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - kaznivo dejanje nasilja v družini - obteževalne okoliščine - primerna kazen - pritožba državnega tožilca - opozorilne sankcije
Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče namreč ugotovilo, da ni razlogov za spremembo kazenske sankcije v škodo obdolženca.
S0dišče prve stopnje je pravilno tožnikove trditve o kršitvi pogodbene obveznosti iz naslova več opravljenih ur dela na račun nezagotovljenega dnevnega počitka štelo za podlago odškodninskemu zahtevku za plačilo premoženjske škode. Vrhovno sodišče je v sklepih VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021 z dne 28. 6. 2022 v zvezi z nezagotovljenim dnevnim počitkom zavzelo stališče, da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak obveznost plačila za dejansko opravljeno delo. Tako je urna postavka za plačilo ur, ko je tožnik moral delati in posledično ni imel zagotovljenega dnevnega počitka v trajanju najmanj 11 ur, enaka urni postavki plačila za delo, saj je tožnik dejansko delal.
Ni se mogoče strinjati s pritožbeno navedbo, da sodišče prve stopnje ni z zadostno stopnjo prepričanja in dovolj natančno ugotovilo, za koliko ur naj bi tožena stranka kršila tožnikovo pravico do dnevnega počitka. Sodišče prve stopnje je za vsak dan posebej ugotavljalo, kdaj je tožnik začel in kdaj je zaključil z delom ter s tem, koliko ur dela več je opravil.
Neutemeljeno pritožba nasprotuje izračunu višine odškodnine. Glede na zavzeto stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu opr. št. VIII Ips 8/2021, da gre v teh sporih za odškodnino za opravljene, a še ne plačane ure dela, je pravilen način izračuna odškodnine le z upoštevanjem števila ur povprečne mesečne delovne obveznosti pripadnikov Slovenske vojske iz drugega odstavka 98.c člena ZObr.
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je tožniku dosodilo neto znesek, posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala. Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršil plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena ZDavP-2; prvi odstavek 283. člena ZDavP-2). Tožbeni zahtevek glede davkov in prispevkov oziroma glede "neto" zneska je tako preuranjen in kot tak neutemeljen (311. člen ZPP).
nadaljevanje postopka - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - postopek osebnega stečaja - smrt stečajnega dolžnika - dejanje stečajnega dolžnika - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - prerekanje terjatve - ravnanje stečajnega upravitelja v stečajnem postopku - priznanje terjatve - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - sklep o preizkusu terjatev - stečaj zapuščine - varstvo pravnih koristi
Stečajni dolžnik lahko na podlagi 64. člena ZFPPIPP samostojno prereka terjatve upnikov, logično nadaljevanje tega pa je, da lahko vlaga tudi nadaljnja pravna sredstva za zaščito svojih pravnih interesov, vključno s tem, da se brani v pravdnem postopku, ki poteka zoper njega zaradi uveljavitve terjatve, s tem namenom pa lahko pooblasti tudi pooblaščenca (v tem obsegu mu je priznana procesna sposobnost). Stečajni upravitelj v danem primeru ne more biti zastopnik toženca (sedaj dedičev), saj je bilo njegovo dejanje v stečajnem postopku (priznanje terjatve) diametralno nasprotno dejanju stečajnega dolžnika (ki je terjatev prerekal). Če bi bil pri vlaganju pravnih sredstev stečajni dolžnik vezan na stališče stečajnega upravitelja, bi to varstvo njegovih pravic izvotlilo.
vzročna zveza - osebne lastnosti oškodovanca - teorija jajčne lupine - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Na podlagi ugotovitev, da je obravnavani škodni dogodek povzročil pri tožniku manifestacijo prej nemih degenerativnih sprememb v desnem ramenu, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zaključilo, da je med temi bolečinami in z njim povezanimi tožnikovimi zdravstvenimi težavami ter škodo in škodnim dogodkom podana pravno upoštevna vzročna zveza.
Kadar je večji obseg škode posledica osebnega stanja oškodovanca, za katerega nihče ne odgovarja, mora toženec sprejeti oškodovanca takšnega kot je in nositi vse posledice škodnega dogodka.
V primerih, kadar šele škodni dogodek povzroči manifestnost degenerativnih sprememb, je celoten obseg škode v vzročni zvezi s škodnim dogodkom.
ZDR-1 člen 155, 158, 179.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 3, 3/1, 3/1-9, 53.. ZJU člen 140.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - sklepčnost tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnik med misijo ni podal ugovora po službeni poti oziroma izpostavil kršitve pravice dnevnega počitka. Zgolj dejstvo, da ni tako ugovarjal, ne pomeni, da ne more v tem odškodninskem sporu dokazovati kršitve pogodbe zaradi več opravljenega, a neplačanega dela na račun nezagotovljenega dnevnega počitka.
Utemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je tožnik upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral po zatrjevanju koristiti dnevni počitek. Zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišče prve stopnje ni ugotovilo, koliko ur dela (več), za katerega ni prejel plačila, je tožnik opravil.