pravica do povračila škode po 26 čl. URS - odškodninska odgovornost države za delo sodnika - načelo pravne države - neposredna odškodninska odgovornost sodnika - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - nepristranskost in neodvisnost sojenja - materialna imuniteta sodnika - ovira za začetek pravde - zavrženje tožbe - nedovoljenost tožbe
Materialna sodniška imuniteta je namenjena varstvu sodnikove neodvisnosti in nepristranskosti ter zagotavljanju neoviranega dela sodne oblasti oziroma nemotenega teka sodnih postopkov. Materialna sodniška imuniteta pomeni absolutno oviro za začetek pravdnega postopka.
Delovanja fizične osebe (sodnice) od delovanja državnega organa oziroma države v tem primeru ni mogoče ločiti, saj so njena dejanja v konkretni zadevi dejanja državnega organa oziroma države.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - začasna ureditev stikov - določitev obsega stikov - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Čeprav opisani stiki potekajo redno, jih je sodišče prve stopnje uredilo še z začasno odredbo, ker se je prepričalo, da je odnos med udeležencema postopka še vedno konflikten. Tudi iz mnenja CSD izhaja, da je začasna odredba nujna zaradi zaščite otroka pred nadaljnjim izpostavljanjem starševskemu konfliktu.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060037
ZGD-1 člen 51, 480. ZNP-1 člen 149, 151, 154. ZIZ člen 272. SPZ člen 15.
zavrnjena začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - skupno premoženje zakoncev - poslovni delež kot skupno premoženje
Ker iz razlogov sklepa izhaja, da bi predlog za izdajo začasne odredbe, kot je postavljen, posegel v samo poslovanje družbe, ki je samostojna pravna oseba, predlogu za izdajo začasne odredbe za prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža pa je že bilo ugodeno v drugem postopku, predlagateljica s predlogom za izdajo začasne odredbe namena zavarovanja ne more doseči.
V skupno premoženje zakoncev lahko spada le poslovni delež v gospodarski družbi, sama družba kot samostojen pravni subjekt in premoženje gospodarske družbe pa ne predstavljata skupnega premoženja. Za skupnega zastopnika se lahko postavi zgolj družbenik, ki je že vpisan v sodni register. Če v register nista vpisana oba zakonca, ni potrebe po urejanju razmerja med njima kot skupnima imetnikoma deleža in gospodarsko družbo. Glede na to, da se v razmerju do družbe za družbenika šteje le tisti družbenik, ki je vpisan v sodni register, se tudi predlog za vpis soimetništva udeležencev na poslovnem deležu posledično nanaša na razmerja med družbeniki, ne pa na ureditev skupnolastniških razmerij na stvari.
ZDR-1 člen 155, 179.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53.
vojak - misija - dnevni počitek - denarna odškodnina - premoženjska škoda - zmotna uporaba materialnega prava - trditvena podlaga - razveljavitev sodbe
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka. Višina odškodnine za škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od vrste in obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico. Zahtevana odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja odškodnino zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela, kot je bilo določeno v pogodbi med strankama. Avtomatična določitev odškodnine v višini 11 ur je torej materialnopravno zmotna. Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane (prim. sklepa VSRS VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021).
taksa zaradi zavlačevanja sodnih postopkov - preložitev naroka - razlog za preložitev naroka - preklic naroka - krivdni razlogi - krivdno ravnanje pooblaščenca - pravočasna predložitev vloge - pravočasno navajanje dejstev in dokazov
Določba 286.a člena ZPP predstavlja pravno podlago glede pravil o prekluziji, ne pa sankcijo povezano z določbo 33. člena ZST-1. Zmotna je zato pritožbena teza, da sankcija po 33. členu ZST-1 ni dopustna, ker bi pooblaščenka tožnice lahko navajala dejstva in predložila dokaze tudi na prvem naroku, ki je bil razpisan 10. 2. 2022.
padec na pločniku - razdelitev zemljišč - celovita dokazna ocena
Sodišče druge stopnje pritrjuje, da iz vpogledanih fotografij (A19 do A24) izhaja, da gre tudi na mestu padca za pločnik, ter da zgolj to, da gre za del parcele ob stavbi, ne omogoča zaključka, da gre za dvoriščni del. Iz izpisa zemljiške knjige izhaja, da je služnostna pravica peš hoje in prevoza s kolesi ter izvedba nadzora in vzdrževanja javne površine, vknjižena na delu, ki v naravi predstavlja pločnik in kolesarsko stezo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - pravna dobrota - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - kršitev dolžnikovih dolžnosti - sprememba naslova dolžnika - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - oškodovanje upnikov - nepismena oseba
Odpust obveznosti je namenjen le poštenim in vestnim stečajnim dolžnikom, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti med postopkom osebnega stečaja in že največ pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja niso ravnali nevestno in nepošteno. Upoštevati je potrebno, da je odpust obveznosti pravna dobrota, ki je v škodo upnikom in njihovi ustavni pravici do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije, katere del je tudi pravica do poplačila terjatev. Po volji zakonodajalca je sicer tak poseg v ustavne pravice upnikov dopusten, vendar pa je pri tem treba strogo presojati dolžnikova ravnanja, ki predstavljajo njegove obveznosti tako pred kot med postopkom osebnega stečaja.
S svojim ravnanjem je upraviteljici onemogočal reden nadzor, kar je temeljna dolžnost upravitelja med postopkom odpusta obveznosti. S tem je tudi nedopustno posegel v ustavne pravice upnikov.
DZ člen 7, 7/4, 171. ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 101, 106, 108.
plačilo stroškov - nagrada in stroški sodnega izvedenca - plačilo stroškov iz proračuna - breme stroškov postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - največja korist otroka - namestitev otroka v zavod - ukrep trajnejše narave - omejitev starševske skrbi - dokaz s sodnim izvedencem - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Glede na skupni interes vseh udeležencev postopka je prav, da vsi krijejo te stroške po enakih deležih, pri čemer krije polovico stroškov za nasprotna udeleženca proračun.
Namen posestnega varstva je hitro zavarovanje spornega dejanskega (posestnega) stanja, ne glede na morebitne stvarne ali druge pravice, ki jih imajo pravdne stranke na sporni stvari, hkrati pa tudi preprečitev ter sankcioniranje samovoljnega - enostranskega spreminjanja takega stanja.
Pritožba utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za celotnih zakonsko predpisanih 11 ur dnevnega počitka in ne zgolj za manjkajoče ure dnevnega počitka, kar je utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo.
Višina odškodnine za premoženjsko škodo zaradi posega v pravico do dnevnega počitka ni avtomatična protivrednost plačila za 11 ur (dnevno), temveč je odvisna od obsega ugotovljene škode, ki jo je delavec utrpel zaradi posega v to pravico; torej od števila ur, ki ustreza uram več opravljenega dela zaradi kršitve delodajalca, tj. neplačanim uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00059327
OZ člen 323, 323/1, 346. ZTFI člen 7, 7/2, 7/2-4, 7/5, 8, 8/5, 214, 214/1. ZGD-1 člen 263, 263/1. ZPP člen 70, 70-6, 339, 339/2, 339/2-2.
kreditna pogodba v CHF - kršitev pogodbenih obveznosti - ničnost - ničnost kreditne pogodbe - zastaranje - zastaralni rok - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje kondikcijskega zahtevka - splošni petletni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pravna oseba - standard skrbnosti - profesionalna skrbnost - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odškodninska odgovornost bank - pojasnilna dolžnost banke - konverzija - valutno tveganje - prenovitev (novacija) - finančni instrumenti - izločitev sodnika
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da kreditodajalci v primeru, ko je bila kreditojemalcu omogočena konverzija kredita, niso hkrati prevzeli tudi obveznosti, da kreditojemalcem ponudijo konverzijo kredita ob pravem času. Če takšen zaključek velja za potrošniške kredite, še toliko bolj to velja za kredite pravnih oseb, katerih poslovodstvo zavezuje višja stopnja skrbnosti v lastnih zadevah od fizičnih oseb.
Da je prepovedni tožbeni zahtevek dovolj določen, morajo biti v njem jasno opredeljeni elementi, ki so relevantni za presojo dopustnosti ravnanja toženke in omejujejo obseg prepovedi. Po mnenju pritožbenega sodišča omiljena zahteva po konkretizaciji tožbenega zahtevka velja le za opustitvene zahtevke, ne pa za odstranitvene, saj je treba izjeme razlagati ozko.
Dejstvo, da je tožeča stranka po vložitvi tožbe pridobila posest nad letalom ne pomeni, da ga je pred tem imela v posesti tožena stranka oziroma, da je tožena stranka izpolnila zahtevek. Umik tožbe v tej zadevi ni bil posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, pač pa dejstva, da je tožeča stranka ugotovila, kje se letalo sploh nahaja. Ne drži pritožbena navedba, da je za odločitev bistveno, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je tožeča stranka izvedela za status letala, saj to ne zadošča. Zgolj v primeru, da bi bil umik tožbe posledica izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, bi tožeča stranka slednji ne bila dolžna povrniti stroškov postopka.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 76, 76/1.
nadaljnji izvršilni stroški - stroški potrebni za izvršbo - neuspešen rubež - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - uspešna izvedba izvršilnega postopka
V skladu z vsem zgoraj obrazloženim pritožbeno sodišče zaključuje, da so bile vse aktivnosti izvršitelja navedene v obračunu stroškov dejansko izvedene in so bile potrebne za izvršbo, medtem ko njihov prispevek k uspešnosti izvršbe v petem odstavku 38. člena ZIZ ni določen kot kriterij, ki bi vplival na dolžnost dolžnice, da stroške povrne upnici.
Obdolženemu niti v skupnem (enotnem) ni bila izrečena dolgotrajna kazen, ki bi mu onemogočala izvrševanje očetovske skrbi do mere, ko bi se to že odražalo na razvoju otrok oziroma jih na kakšen drug negativen način zaznamovalo.
zavrženje tožbe kot nepopolne - poziv na dopolnitev tožbe - vročitev sodnega pisanja - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti - pravilno vročanje - sprejem poštne pošiljke - konkretizirane trditve - trditveno in dokazno breme - dokazni predlog - izvedenec grafološke stroke - dokaz z zaslišanjem strank - nalog za plačilo sodne takse
Domnevo resničnosti vsebine vročilnice je po ustaljeni sodni praksi mogoče izpodbiti le s konkretiziranimi in dokazno podprtimi navedbami o razlogih za napačnost, ne pa s posplošenim zanikanjem.
Zaslišanje strank in prič je popolnoma neprimeren dokaz za dokazovanje (ne)pristnosti podpisa. Ustrezen dokaz bi bil izvedenec grafološke stroke, ki pa ga tožnik ni predlagal.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - visoka ogroženost otroka - nujen ukrep
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v postopku odločanja o začasni odredbi kot tudi ugovornem postopku izvedlo dovolj dokazov, da je s stopnjo verjetnosti ugotovilo oziroma preverilo izpolnjevanje pogojev za izdajo začasne odredbe, natančneje, potencialno ogroženost deklice, ki bi nastala, če deklica ne bi bila takoj začasno nameščena v krizni center.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059740
DZ člen 74, 74/2. SPZ člen 66. OZ člen 198. ZPP člen 214, 224, 224/4, 318, 318/3, 359.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - vsebina poštne pošiljke - notarski zapis pogodbe - bančni kredit - določljivost zahtevka - ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - večji prispevek enega od zakoncev - solastnina - souporaba nepremičnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine - razlogi za opustitev uporabe solastne stvari - nevzdržnost razmer - povprečna tržna najemnina - trditveno in dokazno breme - neprerekane trditve - dokaz z zaslišanjem strank - prepoved reformatio in peius
Ker toženec ni konkretizirano zatrjeval razlogov v smeri neresničnosti zapisanega na vročilnici, z lastnim zaslišanjem pa ni mogoče nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, je pravilna ugotovitev, da je bila tožba pravilno vročena.
S tem ko sta pravdni stranki na eni od stvari v skupnem premoženju določili njuna solastniška deleža, ni prišlo do določitve takšnih deležev na celotnem skupnem premoženju.
Različnih oblik prispevkov zakoncev pri pridobivanju skupnega premoženja ni mogoče natančno izmeriti. Pravda o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju zato ni obračunska pravda.
Tožnica je bila zaradi toženčevega nasilja primorana opustiti souporabo. Ni prostovoljno opustila rabe stanovanjske hiše in tako v svoje prikrajšanje ni privolila, zato je podan temelj za plačilo uporabnine.
gospodarski spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - glavna obravnava - neizvedba glavne obravnave - nova dejstva
Navajanje novih dejstev na naroku za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno. Glede na navedeno tožena stranka ne more uspeti s pritožbeno trditvijo, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo naroka za glavno obravnavo in zato ni mogla predstaviti vseh dejstev.
OZ člen 171, 179, 182. ZPP člen 216. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 3/1, 5, 5/3.
sopotnik kot oškodovanec - škoda, ki izvira iz prometne nesreče - neuporaba varnostnega pasu - deljena odgovornost - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - huda telesna poškodba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziteta in trajanje strahu - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - šepanje - stroški prevozov na zdravljenje - višina kilometrine - načelo popolne odškodnine - načelo prostega preudarka
Ker se je tožnik imel možnost pripeti z varnostnim pasom in s tem zmanjšati poškodbo medenice, povzročitelju škode ni mogoče naprtiti škode, ki je posledica tožnikove opustitve ukrepov za lastno varnost. Glede na okoliščine primera (celoten obseg škode in okoliščine, v katerih je prišlo do nesreče) in primerljivo sodno prakso je odstotek tožnikovega soprispevka v višini 15 %, kot ga je ocenilo sodišče prve stopnje, ustrezen.
V zadnjem času je v sodni praksi obveljalo prevladujoče stališče o ustreznosti povračila v višini 0,37 EUR/km, ki po Uredbi v tretjem odstavku 5. člena predstavlja znesek neobdavčene kilometrine za službena potovanja.