končanje stečajnega postopka brez razdelitve stečajne mase upnikom - nagrada za delo stečajnega upravitelja - končni seznam preizkušenih terjatev - končno poročilo stečajnega upravitelja - nerelevantne pritožbene navedbe
Posodabljanje končnega seznama preizkušenih terjatev je namenjeno ažuriranju stanja terjatev ob izdelavi načrta razdelitve stečajne mase. Končnega seznama preizkušenih terjatev ni potrebno posodabljati takrat, ko ni razdelitve stečajne mase.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ekonomski razlog - organizacijski razlog - znižanje plače - svobodna gospodarska pobuda - novo sojenje
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka uspela dokazati obstoj poslovnega razloga. Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi je bil v ukinitvi delovnega mesta strokovni vodja I, varnostni manager in svetovalec uprave za kakovost. Do ukinitve delovnega mesta je prišlo s sprejemom Akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, ki je začel veljati 1. 1. 2020 ter dopolnitve z dne 22. 1. 2020. Sprejem organizacijske odločitve sodi v sfero poslovne odločitve delodajalca, glede katere je treba dati prednost svobodni gospodarski pobudi delodajalca.
odškodninska odgovornost države - zavrnilna sodba - protipravno ravnanje države - uredba o državnem prostorskem načrtu - neobstoječe pravno sredstvo - materialno procesno vodstvo - obseg pravnomočnosti
Po mnenju sodišča druge stopnje je zato potrebno upoštevati stališče Vrhovnega sodišča, ki je že izreklo, da tožniki res niso brez pravnega varstva, saj če so na zemljišču, ki je bilo pred tem zazidljivo, nameravali graditi, lahko zaprosijo za ustrezno gradbeno dovoljenje. V upravnem postopku bi bili morda zavrnjeni, a v naknadnem upravnem sporu sodišče ne bi bilo vezano na Uredbo, če bi ugotovilo, da je ta nezakonita. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da odločitev v obravnavani zadevi res predstavlja končno odločbo in da se o isti zadevi ne more začeti nova pravda, vendar se obseg pravnomočnosti sodbe presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Nova tožba je namreč dopustna, če se opira na pravno relevantna dejstva, ki so nastopila po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost.
stroški postopka - napaka sodišča - povzročitev nepotrebnih stroškov - po naključju povzročeni stroški - naključje, ki se primeri stranki
ZPP v 156. členu določa, da mora stranka ne glede na izid pravde povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo. S sklepanjem po nasprotnem razlogovanju pa stroške, ki stranki nastanejo zaradi naključja, ki se je njej primerilo, krije stranka sama. Kot tako naključje gre po sodni praksi in teoriji obravnavati tudi ravnanje sodišča, katerega posledica je bila aktivnost stranke, ki mu je povzročila nepotrebne stroške, zlasti kadar so bili ti stroški povzročeni v razmerju stranka - sodišče.
stroški postopka - odločitev o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški postopka - odvetniški stroški - plačilo odvetniških stroškov - pooblastilo odvetniku - izbrani pooblaščenec - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - strošek kilometrine - odsotnost iz pisarne - izjemne okoliščine
Stranka je upravičena izbrati kateregakoli pooblaščenca, vendar je praviloma upravičena od nasprotne stranke zahtevati povrnitev stroškov le za pooblaščenca z območja sedeža sodišča.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločalo o pravdnih stroških, upoštevaje pri tem procesno določbo prvega odstavka 154. člena ZPP in 155. člena ZPP. Po prvi zakonski določbi je upoštevalo načelo uspeha v pravdi (tožnik je namreč v postopku v celoti propadel, saj je bila njegova tožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavržena), po drugi pa pravilno upoštevalo načelo potrebnosti nastalih stroškov tožencu.
Ne glede na pritožbene navedbe o kršitvi domneve nedolžnosti, pravice do pravnih jamstev in kršitev pravice do poštenega sodnega postopka pa je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju dejstva, da se po nastopu pravnomočnosti obtožbe ni soočalo z novimi dejstvi oziroma dokazi, ki bi vplivali na utemeljenost suma, utemeljen sum glede vseh iz obtožbe izhajajočih očitkov kaznivih dejanj, naslonilo na pravnomočnosti obtožnice in ne zgolj na priznanje nekaterih kaznivih dejanj.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kaznivo dejanje nasilništva - stek kaznivih dejanj - pravna opredelitev dejanja - izločitev sodnika seznanitev z dokazom - izločitev dokazov - ukrep prepovedi približevanja - kršitev pravice do enakega varstva pravic - opiranje sodbe na nedovoljen dokaz - zavrnitev dokaznih predlogov - odločitev o dokaznem predlogu - znova začeta glavna obravnava - prosta presoja dokazov
Po Ustavnem sodišču razveljavljena sklepa ne sodita med dokaze, ki bi po določbah ZKP morali biti iz spisa izločeni. Zapoved izločitve se nanaša na posebej določene dokaze iz drugega odstavka 83. člena ZKP, ki so v zvezi z obdolženčevimi ravnanji iz opisa dejanj po vloženi obtožnici, medtem ko je prvi sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti dokaz o ravnanju preiskovalne sodnice, ki je dne 21. 12. 2018 odločala o oškodovankinem predlogu za podaljšanje, obdolžencu izrečenega ukrepa prepovedi približevanja, drugi sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti pa dokaz o ravnanju senata iz šestega odstavka 25. člena ZKP, ki je 27. 12. 2018 odločal o obdolženčevi pritožbi zoper navedeno ravnanje preiskovalne sodnice. Predmet seznanitve sodnice posameznice, ki je sodila v obravnavani zadevi tako ni enak predmetu seznanitve iz 2. točke drugega odstavka 39. člena ZKP, ki je pogoj za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Toda kot je to obrazloženo na 14. strani sodbe, sodišče prve stopnje z omenjanjem navedenega sklepa preiskovalne sodnice ni utemeljevalo materialnopravnih dejstev iz opisa dejanj v obtožnici, ampak je povzelo ravnanje sodišča po ugotovljenem oškodovankinem iskanju sodnega varstva. Razlika v dokaznem predmetu tako pomeni, da sodba dejansko ni oprta na sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti I Kpd 58775/2018 z dne 21. 12. 2018, kar je prvi od pogojev za uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki ni bil izpolnjen in je bilo pritožnika glede zatrjevane nedovoljenosti dokazov še v tem delu zavrniti.
Drugače od ugotovljenega, drži pritožnikova navedba, da sodišče prve stopnje ni neposredno odločalo o dokaznem predlogu z dne 16. 6. 2021, po katerem bi naj bile pri Policijski postaji Murska Sobota opravljene poizvedbe o oškodovankinem domnevnem kolapsu in agresivnem vedenju 21. 1. 2019. To je sicer kršitev četrtega odstavka 329. člena ZKP, vendar brez učinka na ugotovljeno dejansko stanje, saj je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi 27. 10. 2021 ugodilo zagovornikovemu dokaznemu predlogu po postavitvi izvedenca psihiatra ter že tedaj odredilo, da mora izvedenec predhodno pridobiti vso medicinsko dokumentacijo glede oškodovankinih duševnih težav. Izvedenec je po odrejem ravnal in se glede vsebin iz pritožnikovega prvega predloga tudi opredelil.
Drugače kot pri kaznivem dejanju nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, pri kaznivem dejanju nasilja v družini po prvem, drugem ali tretjem odstavku 191. člena KZ-1, lahka telesna poškodba kot prepovedana posledica iz prvega odstavka 122. člena KZ-1 ni konzumirana v nobeni njegovi obliki. Pomeni, da stek med tema dvema kaznivima dejanjema ni navidezen, pritožbena zatrjevanja o istem historičnem dogodku, ki da je narekoval enoten opis in opredelitev kaznivega dejanja (le) po prvem odstavku 191. člena KZ-1 pa so posledično zmotna. Kljub delno časovnemu prekrivanju in prekrivanju v izvršitvenem ravnanju, sta dejanji zaradi razlike med podrejenostjo položaja in omenjeno lahko telesno poškodbo kot njunima prepovedanima posledicama ohranili samostojnost, enega nasproti drugemu in je potem tudi bilo prav, da sta bili vsako zase ustrezno - različno pravno opredeljeni.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 121/2, 121/3, 235, 235/3, 239, 239/1, 239/1-2. ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - rok za ugovor - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - obvestilo o pošiljki - fikcija vročitve - pravilnost vročitve - vročanje v stečajnem postopku - vrnitev v prejšnje stanje - domneva insolventnosti - javna listina
V skladu s 142. členom ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP se vročitev šteje za opravljeno, ko naslovnik pisanje dvigne, če pisanja ne dvigne v petnajstih dneh, odkar je bilo puščeno obvestilo, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po poteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Za pravilnost vročitve je tako odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo. Višje sodišče po podatkih spisa ugotavlja, da je bila dolžnica o prispelem pismu obveščena, s tem pa je bilo zahtevi iz tretjega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP zadoščeno.
Obvestilo je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena, vendar dolžnica tega samo s trditvijo, da obvestila ni prejela, brez kakršnih koli drugih upoštevnih trditev, ni uspela izpodbiti.
V postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti predlagati obnove postopka in ne vložiti revizije. Višje sodišče je zato dolžničin predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo (drugi in tretji odstavek 121. člena ZFPPIPP).
ZObr člen 46, 98c, 98c/2, 97f, 97f/3.. ZPP člen 8.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZDR-1 člen 158.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
Sodišče prve stopnje je za vsak dan posebej natančno ugotavljalo, kdaj je tožnik začel in kdaj zaključil z delom ter koliko ur dela več je opravil na račun manjkajočega dnevnega počitka. Okoliščina, da t. i. dodatne naloge niso ustrezno evidentirane v poročilih in drugih listinah, ki jih je predložila toženka, in da poveljnik kontingenta o obsegu določenih nalog tožnika ni bil podrobneje seznanjen, ne pomeni, da te niso bile dejansko opravljene in da tožnik ni pričel z opravljanjem nalog na misiji vsakokrat ob 6.00 uri zjutraj.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je tožniku prisodilo neto znesek odškodnine. S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala (VIII Ips 23/2019). Nastala bo, ko bo dolžnik (delodajalec, toženka) v korist upnika (delavca, tožnika) dejansko izvršila plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska (dohodka) z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. člena ZDavP-2).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060795
ZZZDR člen 51, 51/2, 54. ZPP člen 182a. ZIZ člen 272, 272/2-3, 272/3.
sklep o začasni odredbi - zaznamba prepovedi v zemljiški knjigi - skupno premoženje razvezanih zakoncev - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - prodaja vrednostnih papirjev - dediči - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zavarovanje bodoče terjatve - zavarovanje denarne terjatve - postopek za delitev solastnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - ugotovitveni zahtevek - povezava med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom - trditveno in dokazno breme - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Zavarovanje mora biti vedno povezano z vtoževano terjatvijo. Če to ustreza okoliščinam primera, je zavarovalne odredbe sicer mogoče izdati tudi v zvezi z nedajatveni zahtevki. Vendar v primeru ugotovitvene terjatve začasna odredba ne sme presegati uveljavljenega ugotovitvenega tožbenega zahtevka. Vsebina predlagane začasne odredbe ni v neposredni zvezi s tožbenim zahtevkom.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza - pravična denarna odškodnina - deljena odgovornost - grožnje - slabo zdravstveno stanje - poslabšanje zdravstvenega stanja - mnenje izvedenca - odločitev o stroških postopka - ločeno vrednotenje uspeha pravdnih strank po temelju in višini
Toženec se neutemeljeno zavzema za deljeno odškodninsko odgovornost. Gre za presojo vzročne zveze med dejanjem in škodnim dogodkom. V skladu s teorijo o adekvatni vzročnosti se smejo pri iskanju odgovora na vprašanje obstoja pravnorelevantne vzročne zveze upoštevati le tiste okoliščine, ki običajno, praviloma v rednem teku stvari pripeljejo do škode. Nastala škoda v obravnavanem primeru ni adekvatna v razmerju z očitanim vzrokom. Zatrjevana škoda je nenavadna in izredna. Vožnja po tuji poti praviloma in običajno ne pripelje do hudega verbalnega nasilja in groženj s smrtjo z uporabo vrtnega orodja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - SODNE TAKSE
VSL00060797
ZST-1 člen 10, 10/6, 11, 12a, 12a/1, 12a/2. ZSVarPre člen 27.
taksne oprostitve na podlagi zakona - taksa za pritožbo v postopku zaradi oprostitve plačila sodnih taks - dolžnost plačila sodne takse - napačen pravni pouk - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravnomočna odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - ponovna odločitev o isti stvari - uveljavljanje spremenjenih okoliščin - trditveno breme stranke - obremenjenost nepremičnin - spremenjenih okoliščin ni - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - premoženjsko stanje - premoženjski cenzus - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka
V postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, taksne obveznosti ni. Vendar napačen pravni pouk ni v ničemer vplival na toženčev položaj, saj prvostopenjsko sodišče od toženca ni terjalo takse za pritožbo zoper obravnavani sklep.
Toženec ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. Ugotovljeno toženčevo premoženjsko stanje preprečuje ugoditev njegovemu predlogu.
ZPP člen 82, 82/1, 82/2. ZNP-1 člen 57, 57/1, 57/2, 66.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postopek za prenehanje skrbništva - predlog za uvedbo postopka - upravičeni predlagatelj - predlog za postavitev začasnega zastopnika - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - zavrnitev predloga - skrbnik - zakoniti zastopnik - udeleženec v nepravdnem postopku
Ni okoliščin, ki bi narekovale postavitev začasnega zastopnika.
Vlogo za spremembo skrbniških obveznosti in predlog za prenehanje skrbništva je podala A. A., ki ni oseba iz prvega ali drugega odstavka 57. člena ZNP-1. To pomeni, da ne more biti predlagateljica.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poseg v pravico do zasebnosti - preuranjena odločitev - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - test sorazmernosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Pravilnost odločitve sodišča prve stopnje glede prvega sklopa kršitev, torej glede pošiljanja elektronske pošte iz tožničinega službenega na domač elektronski naslov, je odvisna od vprašanja, ali je tožnica s tem kršila interna pravila toženke, ki naj bi takšno ravnanje prepovedovala. Tožnica je trdila, da takšne prepovedi toženka ne določa, kot dokaz pa je predlagala v pritožbi izpostavljeno zaslišanje priče E. E., nekdanje zaposlene pri toženki, ki naj bi izpovedala, da pri toženki takšne prepovedi ni bilo oziroma da zaposleni niso bili seznanjeni z internim aktom toženke, ki naj bi takšno ravnanje prepovedoval, saj naj interni akti toženke zaposlenim sploh ne bi bili dostopni. Sodišče prve stopnje je zaslišanje navedene priče zavrnilo z utemeljitvijo, da se je glede relevantnih dejstev o seznanjenosti tožnice z internimi akti toženke o informacijski varnostni politiki prepričalo na podlagi drugih izvedenih dokazov - zaslišanj strank in prič ter listinskih dokazov. Takšna obrazložitev zavrnitve dokaza bi bila ustrezna le v primeru, če bi bilo s temi dokazi že ugotovljeno tisto, kar je tožnica želela dokazati.
izročitev denarja - namen izročitve denarja - nakazilo denarnih sredstev - namen nakazila - posojilna pogodba ali darilo - posojilna pogodba - vrnitev posojila - odplačna pogodba - darilna pogodba - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena izpovedi prič - dokazna ocena izpovedi stranke
Namen strank ob izročitvi denarja ni bila neodplačna obogatitev toženke, temveč pomoč, da prebrodi finančno stisko, ki pa jo bo vrnila, ko ji bodo to omogočale razmere (prodaja hiše).
Sodišče pri oceni izpovedi strank in prič ne vrednoti le vsebine izjav, temveč pri oceni prepričljivosti nujno izhaja iz osebne zaznave, ki si jo je ustvarilo ob njihovem izpovedovanju.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1, 40/2, 47, 47/5.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja - sodni cenilec - nagrada in stroški cenilca
Ocena stroškov odprave napak, ki jo je izvedenec izvedel, ni predstavljala samostojnega ločenega dela izvedenca od ugotovitve obsega samih napak, temveč je s slednjim v okviru odločitve o tožbenem zahtevku neločljivo povezana. Zato višje sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, ki posebne nagrade za cenitev izvedencu ni priznalo.
ZPP člen 7, 154, 154/1, 212, 339, 339/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije - ugovor neizpolnjene pogodbe - trditveno in dokazno breme - nekonkretizirane trditve - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - povrnitev pravdnih stroškov - sedež pravne osebe - sedež izven območja sodišča - poslovne enote - potni stroški - kilometrina - plačilo kilometrine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni podala nobene konkretne trditve, katere svoje obveznosti v razmerju do tožene stranke tožeča stranka naj ne bi izpolnila. Ugovor neizpolnjene pogodbe mora biti konkretiziran, da je utemeljenost pravilnosti postavljenega tožbenega zahtevka sploh lahko presojana. Nikakor ni vzdržno naziranje, da bi tožena stranka lahko le pavšalno navedla, da tožeča stranka naj ne bi izpolnila svoje obveznosti, pa bi to že utemeljevalo neutemeljenost tožbenega zahtevka.
stroški postopka - povrnitev stroškov postopka - umik predloga - ustavitev postopka - priključitev na komunalno omrežje - izgradnja kabelskega sistema - gradnja na tuji nepremičnini - sprememba lastništva - meja med parcelama - ravnanje nasprotnih udeležencev
Glede na pravno varstvo, kot ga je zahteval predlagatelj, je sodišče pravilno naložilo predlagatelju, da plača nasprotnemu udeležencu stroške tega postopka. Predlagatelj se zato v pritožbi zmotno zavzema, da bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka oz., da bi moralo naložiti nasprotnemu udeležencu, da plača stroške postopka predlagatelja, ker je predlagatelj moral vložiti predlog, ker nasprotni udeleženec ni dal soglasja predlagatelju, da položi električni kabel na nepremičnini nasprotnega udeleženca.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00059895
ZKP člen 457, 407/1, 407/1-1, 457/2. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3.
neprava obnova kazenskega postopka - izrek enotne kazni - nove okoliščine - odmera kazni obsojencu - olajševalne in obteževalne okoliščine
Sodišče lahko v postopku neprave obnove kazenskega postopka pri izreku nove enotne kazni upošteva samo tiste okoliščine, ki so bile že upoštevane pri izreku kazni v pravnomočnih sodbah.