zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Sodišče ni dolžno samo raziskovati premoženjskega stanja predlagatelja oprostitve. Po tem, ko je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo k dopolnitvi predloga, ta pa ni bil dopolnjen, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo, saj onemogoča presojo, ali predlagateljica izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev.
odločitev o pravdnih stroških - sosporniki - sosporništvo na pasivni strani - zastopanje več strank - načelo uspeha v pravdi - delni uspeh - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - uspeh pravdnih strank v odškodninski pravdi - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se po ustaljeni sodni praksi v primeru različnega pravdnega uspeha sospornikov v postopku stroški skupnega zastopanja delijo po enakih delih (analogna uporaba 161. člena ZPP) in nato upošteva posamičen uspeh v pravdi. Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom zoper petega do osmega toženca v celoti propadel, je tem tožencem ne glede na njegov (delni) uspeh s tožbo zoper prvega do petega toženca dolžan povrniti njihove pravdne stroške.
oškodovanec kot tožilec - pravočasen predlog za pregon
Glede na to, da je rok po drugem odstavku 60. člena ZKP, v katerem mora oškodovanec kot tožilec začeti kazenski pregon (30 dni), prekluziven, je sodišče prve stopnje povsem pravilno, potem ko je ugotovilo, da je bila vloga oškodovanca kot tožilca podana po izteku tega roka (šele 28. 1. 2022), njegovo vlogo kot prepozno zavrglo. Razlogi, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, tako ne morejo biti upoštevni, ob tem ko oškodovanec kot tožilec v primeru zamude roka po drugem odstavku 60. člena ZKP niti ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
ZSKZDČEU-1 člen 209, 210, 212, 212/1, 224, 224č. Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (2018) priloga 1, 2. ZKP člen 131.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - država članica EU - odvzem premoženjske koristi - oblika potrdila - zastaranje - pristojnost davčnega organa
Okoliščina, ali je bila država, ki predlaga priznanje in izvršitev svoje sodbe, v času, ko je postala sodba pravnomočna, že članica Evropske unije ali ne, za odločanje o utemeljenosti predloga nima pomena. Republike Hrvaška in Republika Slovenija sta v času, ko je prva slednji podala predlog za priznanje in izvršitev svoje sodbe, druga pa o tem odloča, članici Evropske unije, zato sta druga drugi upravičeni podati tak predlog oziroma dolžni presojati njegovo upravičenost ter sodbo priznati in izvršiti, če so za to podani pogoji, določeni v ZSKZDČEU-1. Presoja okoliščin, ali je prišlo do zastaranja pravice do odvzema premoženjske koristi in ali so organi Republike Hrvaške pred podajo obravnavanega predloga Republiki Sloveniji poskušali izterjati protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ni predmet tega postopka. Odločanje o ugovoru zastaranja je v pristojnosti davčnega organa, ki je pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059075
ZKP člen 18, 18/2, 220, 219.a.. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2.. URS člen 35.
kaznivo dejanje ropa - najeto vozilo - pričakovana zasebnost - podatki GPS naprave - pridobitev podatkov - varstvo pravic zasebnosti - zakonitost dokazov - zakonitost pridobitve dokaza - dokazi iz postopka v tuji državi - oprostilna sodba - dokazna ocena
Posledično ni bilo prepričljivo ugotovljeno, ali se odgovor italijanskega tožilstva, ki poudarja nujnost odredbe oziroma naknadne odobritve pridobljenih podatkov GPS naprave, nanaša zgolj na namestitev GPS naprav v vozilo s strani policije in pridobivanje lokacijskih podatkov na podlagi takšne namestitve ali pa tudi na primere, kot je obravnavani, in sicer ko je naprava GPS že nameščena s strani najemodajalca vozila in je najemnik o tem pogodbeno obveščen, najemodajalec pa po tem, ko izve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in naj bi bilo njegovo vozilo s tem kaznivim dejanjem povezano, posreduje GPS podatke policiji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059014
OZ člen 86. ZPP člen 8, 212, 214, 243. ZD člen 63.
ničnost oporoke - pristnost oporoke - lastnoročna oporoka - dokazni predlog za zaslišanje strank - nekonkretiziranost predloga - dokazni postopek s sodnim izvedencem - listinska dokumentacija - primerjalna metoda - procesno gradivo - dokazna stiska
Dokazni predlog z zaslišanjem strank je toženka pavšalno podala v odgovoru na tožbo. Ob tem ni konkretizirala, o katerih pravno relevantnih dejstvih bi sama izpovedovala.Toženka bi morala substanciran dokazni predlog podati pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbi. Že neobrazloženost dokaznega predloga je dovoljen razlog za njegovo zavrnitev.
Golo zatrjevanje toženke, da sta sporni oporoki pristni in veljavni, ne pomeni smiselno, da je hkrati trdila, da sta primerjalni oporoki nepristni, kot to zmotno zatrjuje v pritožbi. O tem bi morala postaviti konkretne in jasne trditve ter nasprotovati uporabi primerjalnega gradiva.
Zaradi varstva pravice do sodnega varstva je v položajih, ko je stranka postavljena v dokazno stisko, pri meritornem odločanju dopusten nižji dokazni standard. Takšen položaj je bil v sodni praksi prepoznan v primerih, ko gre za dokazovanje negativnega dejstva z indici.
Predmet presoje je bila pristnost vsebine zapisa.
Ne gre za sodbo presenečenja. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno strank opozarjati, da bo neprerekana dejstva upoštevalo kot nesporna dejstva (pristnost primerjalnih oporok). Prav tako ne, da sta za odločitev v zadevi pomembni primerjalni oporoki, saj je že iz dokaznega postopka logično izhajalo, da sta oporoki Sl 19/2007 in Sl 58/2010, ki sta bili v izvedenskem mnenju uporabljeni kot primerjalno gradivo za ugotavljanje pristnosti spornih oporok Sl 19/2011 in Sl 5/2015, relevantni pri presoji njune avtentičnosti.
ZPP člen 111, 139, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 54, 81.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pisna oblika - rok za odgovor na tožbo - zamudna sodba - fikcija vročitve
Toženka pisanja ni dvignila, zato je fikcija vročitve nastopila 8. 4. 2022. Čeprav ji je bilo pisanje dne 11. 4. 2022 puščeno v poštnem nabiralniku, je rok za odgovor na tožbo pričel teči 9. 4. 2022, pri čemer se je sodišče pravilno sklicevalo na sodno prakso, iz katere izhaja, da ni pomembno, kdaj je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, ampak je za datum vročitve pomemben iztek roka za dvig poštne pošiljke. Toženka je na tožbo odgovorila 26. 4. 2022, kar je po izteku roka za odgovor na tožbo, ki se je skladno z določbo 111. člena ZPP o štetju rokov iztekel 25. 4. 2022.
ZJA člen 24, 25.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 73, 73/1.. ZUP člen 224, 224/1.
pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zakonitost razrešitve - dokončnost odločbe - prekinitev postopka - diskriminacija
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da sta se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi, ki je bila tudi sicer sklenjena za čas trajanja mandata, dogovorili za drugačen način njenega prenehanja, kot jih določa ZDR-1, in sicer za prenehanje z razrešitvijo. Razrešitev, ki je bila izvedena z odločbo Vlade RS z dne 12. 11. 2020, predstavlja objektivno dejstvo, ki je povzročilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico kot poslovodno osebo, pri čemer tožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je presoja zakonitosti prenehanja odvisna od vprašanja, ali je bila razrešitev zakonita.
Utemeljenost razlogov za razrešitev ni predmet presoje v delovnem sporu (sodba in sklep VS RS VIII Ips 257/2016 z dne 7. 3. 2017, sodba VS RS VIII Ips 49/2018 z dne 19. 6. 2018).
Določba četrtega odstavka 86. člena ZKP glede izpolnjevanja pogojev za izvršitev zaporne kazni z vikend zaporom, napotuje na ZIKS-1. Ta v prvem odstavku 12. člena kot enega od pogojev navaja, da je obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora, zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost. Glede na to je torej pomemben čas odločanja o predlogu in ne zaposlitev v času izreka pravnomočne sodbe.
varstvo pred motenjem posesti - motenje soposesti - motenje posesti poti - redna uporaba poti - način uporabe nepremičnine - obseg uporabe poti - uporaba vozila - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - neprerekana dejstva - domneva priznanja neprerekanih dejstev - nesporno dejstvo - ugotavljanje nespornih dejstev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba sklepa
Kot pravilno opozarja pritožba, toženec trditev o tožničinem izvrševanju posesti z vozili s prikolico ni zanikal. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko je glede na uveljavljeno razpravno načelo samo ugotavljalo dejstva, ki jih nasprotna stranka ni prerekala, ne glede na njeno morebitno drugačno izpovedbo. Z njo namreč trditvenega bremena ni mogla nadomestiti. Povedano drugače, sodišče prve stopnje bi se do nabora vozil, ki so dostopala do tožničine nepremičnine, moralo opredeliti le v primeru, če bi bilo to dejstvo glede na trditveno podlago sporno, ker to ni bilo, pa je prekoračilo načelo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 214. člena v zvezi z 212. členom in prvim odstavkom 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059067
SPZ člen 33. OZ člen 768. SZ-1 člen 48, 48/2, 51, 51/1, 62.
motenje posesti - izvrševanje soposesti - sprememba tožbe - pasivna legitimacija upravnika - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - pogodba o naročilu (mandat) - izvrševanje - postavitev zapornice kot motilno dejanje - motilno dejanje - ekonomski interes
Prva in druga toženka sta kot upravnici pasivno legitimirani za konkretno motenjsko pravdo. Sodna praksa glede priznanja pasivne legitimacije upravniku stavbe v motenjskih sporih sicer res ni enotna. Vendar je razmerje odločb, ki zagovarjajo nasprotna si stališča, precej enakovredno in ne v izrazito podporo stališču, da upravnik izvršuje zgolj sklep v korist etažnih lastnikov in zato ni pasivno legitimiran v motenjski pravdi.
Drugi odstavek 48. člena SZ-1 določa, da je upravnik večstanovanjske stavbe pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov. Razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom se uredijo s pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Kadar upravnik v okviru opravljanja upravniških storitev sklepa pravne posle s tretjimi osebami glede obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe, etažnim lastnikom odgovarja za izbiro tretje osebe (prvi odstavek 57. člena SZ-1). Končno 62. člen SZ-1 določa, da se za pogodbo o opravljanju upravniških storitev uporabljajo pravila obligacijskega prava o pogodbi o naročilu (mandat), če SZ-1 ne določa drugače. Narava razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom je torej podobna mandatni pogodbi.
Upravnik mora pri izvrševanju sklepov etažnih lastnikov ravnati skrbno, kot dober gospodarstvenik. Dolžna skrbnost upravniku naroča, da sklepu etažnih lastnikov ne sme le golo slediti z izvršitvijo brez vsakršne lastne presoje koristnosti ali dopustnosti sklepa, ampak mora etažne lastnike (naročitelja) opozoriti na morebitne škodljive posledice.
Ker gre za spor o motenju posesti, kjer se odloča s ciljem pospešenega in poenostavljenega reševanja sporov, po presoji pritožbenega sodišča za zagotovitev učinkovitega in hitrega sodnega varstva ni odločilno zgolj, v čigavo korist je bilo dejanje storjeno. Če je očitno, kdo je posest motil, se lahko motenjska tožba vloži tudi zoper motilca, ki dejanje stori v korist tretje osebe.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica zaradi motenja posesti morala poiskati drugo, daljšo pot, ki je včasih zaradi zastojev tudi veliko bolj zamudna, česar pritožbi ne izpodbijata. Očitno je, da ima zaradi daljše poti tožnica ekonomski interes za posestno varstvo in ne gre zgolj za zlorabo pravice.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060722
ZVZD-1 člen 39.. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost delodajalca - skupno delovišče - dejanski delodajalec - napotitev na delo - navodila za delo - varnost in zdravje pri delu - vzročna zveza - protipravno ravnanje - prekluzija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni organizirala dela na gradbišču - delovišču naročnika, ni dajala navodil za delo na tem delovišču (na njem ni imela svojega delovodje) in ni imela obveznosti, da delo nadzira. Glede na tako ugotovljena dejstva se je utemeljeno sklicevalo na sodno prakso, ki je v primeru skupnih delovišč odškodninsko odgovornost razširila preko delodajalca v formalnem smislu (tožena stranka) na naročnika del, ki organizira delovni proces na skupnem gradbišču, odgovarja za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih izvajalcev in s tem odgovarja kot dejanski delodajalec z vidika odškodninske odgovornosti. Ker je bil v razmerju do tožnika naročnik v vlogi dejanskega delodajalca z vidika odškodninske odgovornosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo odškodninske odgovornosti tožene stranke za tožnikovo nesrečo pri delu.
ZPP člen 279b.. ZUstS člen 43, 44.. ZJU člen 156a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za vložitev tožbe - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona
Posamični akti, ki so zaradi odločbe ustavnega sodišča ostali brez pravne podlage, so še vedno predmet presoje v rednem sodnem postopku. Tožnik je imel ves čas postopka pravni interes za razveljavitev sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez utemeljevanja, ker je sklep še vedno obstajal, tožniku pa so s pravočasno vložitvijo tožbe za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastali tudi stroški postopka v tem individualnem delovnem sporu.
Ker je toženka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja na podlagi 156.a člena ZJU, ki je bil z odločbo ustavnega sodišča z dne 18. 11. 2021 razveljavljen, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep ministra za notranje zadeve o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 10. 2. 2021 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 4. 2021, s katerim je bil sklep organa prve stopnje potrjen.
dedovanje - procesna sposobnost - procesna sposobnost dediča - prava volja strank - demenca - poslovna nesposobnost
Pritožbeno sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotavlja, da A. A. ni bila sposobna razumeti pomena in posledic zapuščinskega postopka, kar pomeni, da ni bila sposobna samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj, zato ni bila procesno sposobna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062853
KZ-1 člen 50, 50/2, 173, 173/1.. ZKP člen 394, 394/1.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - sprememba kazenske sankcije
Okrožna državna tožilka pravilno opozarja, da pri starostni razliki osemnajstih let, kakor je obstajala tempore criminis, o ljubezenskem razmerju med obtožencem in oškodovanko praktično ni mogoče govoriti, ne glede na to, da ga je oškodovanka morda res tako dojemala. Razen obtoženčeve nekaznovanosti in dejstva, da se je osebnostno uredil, nikakršnih drugih
olajševalnih okoliščin ni, ti dve okoliščini pa sami po sebi statusa posebnih olajševalnih okoliščin ne moreta imeti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - pisna obdolžitev - vezanost na odpovedni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Bistveno je, da toženka v izredni odpovedi (posledično pa tudi sodišče v izpodbijani sodbi) tožniku očita kršitev navodil zdravnika specialista, ker je 2. 9. 2020 dvigoval roke nad horizontalo, česar pa toženka tožniku ni očitala v pisni seznanitvi z očitanimi kršitvami in vabilu na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vsebina očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti identična s pisno seznanitvijo. Delavcu je lahko podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi le za tiste kršitve, v zvezi s katerimi mu je bil omogočen zagovor in v zvezi s katerimi mu je bil podan obrazložen razlog, zaradi katerega mu delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
V delovnem pravu je avtonomija pogodbenih strank omejena; omejena je s kogentnimi predpisi, katerih namen je zaščita šibkejše stranke delovnega razmerja, delavca. S tem namenom ZDR-1 tudi ureja možnosti delodajalca glede sankcioniranja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Širjenje teh možnosti z uporabo drugih institutov, ki jih ZDR-1 ne ureja, je v nasprotju s kogentnimi predpisi. Navedeno velja za dogovor o pogodbeni kazni za nespoštovanje odpovednega roka (kršitev obveznosti opravljanja dela v času odpovednega roka), ki je kot takšen ničen (prvi odstavek 86. člena OZ).
ZZVZZ člen 29, 31.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/4.
poškodba pri delu - vzrok začasne nezmožnosti za delo - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - odločba imenovanega zdravnika - dokončnost in pravnomočnost odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljilo s tem, da tožnik ni zahteval presoje osebnega zdravnika in ni vložil pritožbe zoper odločbe imenovanega zdravnika ZZZS (oziroma zoper njih sprožil sodnega postopka), zaradi česar so te postale dokončne in pravnomočne, sodišče pa je nanje v tem delovnem sporu vezano in ne more ugotavljati drugačnega razloga za začasno nezmožnost za delo, kot je naveden v njih. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to stališče materialnopravno napačno.
Kot je bilo pojasnjeno v zadevi Psp 128/2019, odločitev o vzroku začasne nezmožnosti za delo, ki je naveden v pravnomočni odločbi ZZZS, ne postane pravnomočna, saj ne pomeni odločitve o pravici, temveč zgolj odločitev o dejstvu. Navedeno stališče za ta delovni spor pomeni, da če bi se v njem ugotovil drugačen vzrok za začasno nezmožnost za delo tožnika, kot je bil naveden v potrdilu osebnega zdravnika in odločbah ZZZS, to ne bi pomenilo posega v njihovo dokončnost in pravnomočnost.
ZPP člen 458, 458/1. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 11, 11/1.
okoljska dajatev - zavezanec za plačilo okoljske dajatve - odvajanje odpadnih voda - onesnaževanje - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi
Katerih dokazov sodišče prve stopnje ni upoštevalo, pritožba ne pojasni, zato pritožbene navedbe, da je upoštevalo le obremenilne dokaze, ne pa tudi razbremenilnih, ni mogoče preizkusiti.
Ne drži, da bi bila okoljska dajatev vezana na pitno vodo. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode je pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, in onesnažuje okolje z odvajanjem te odpadne vode.
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-7.
objektivna identiteta obtožbe in sodbe - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje majhne tatvine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
S tem je, ker je prekršilo objektivno identiteto med obtožbo in sodbo, bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa tudi v obtožnem predlogu opisani ravnanji nimata vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, kot sta ju pravno opredelili oškodovanec kot tožilec in sodišče prve stopnje, saj mora takšno kaznivo dejanje, ko gre za privilegirano obliko tatvine, tako imenovano malo tatvino, v opisu vsebovati tudi navedbo, da je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti.