KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062853
KZ-1 člen 50, 50/2, 173, 173/1.. ZKP člen 394, 394/1.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - sprememba kazenske sankcije
Okrožna državna tožilka pravilno opozarja, da pri starostni razliki osemnajstih let, kakor je obstajala tempore criminis, o ljubezenskem razmerju med obtožencem in oškodovanko praktično ni mogoče govoriti, ne glede na to, da ga je oškodovanka morda res tako dojemala. Razen obtoženčeve nekaznovanosti in dejstva, da se je osebnostno uredil, nikakršnih drugih
olajševalnih okoliščin ni, ti dve okoliščini pa sami po sebi statusa posebnih olajševalnih okoliščin ne moreta imeti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060722
ZVZD-1 člen 39.. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost delodajalca - skupno delovišče - dejanski delodajalec - napotitev na delo - navodila za delo - varnost in zdravje pri delu - vzročna zveza - protipravno ravnanje - prekluzija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni organizirala dela na gradbišču - delovišču naročnika, ni dajala navodil za delo na tem delovišču (na njem ni imela svojega delovodje) in ni imela obveznosti, da delo nadzira. Glede na tako ugotovljena dejstva se je utemeljeno sklicevalo na sodno prakso, ki je v primeru skupnih delovišč odškodninsko odgovornost razširila preko delodajalca v formalnem smislu (tožena stranka) na naročnika del, ki organizira delovni proces na skupnem gradbišču, odgovarja za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih izvajalcev in s tem odgovarja kot dejanski delodajalec z vidika odškodninske odgovornosti. Ker je bil v razmerju do tožnika naročnik v vlogi dejanskega delodajalca z vidika odškodninske odgovornosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo odškodninske odgovornosti tožene stranke za tožnikovo nesrečo pri delu.
odločitev o pravdnih stroških - sosporniki - sosporništvo na pasivni strani - zastopanje več strank - načelo uspeha v pravdi - delni uspeh - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - uspeh pravdnih strank v odškodninski pravdi - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se po ustaljeni sodni praksi v primeru različnega pravdnega uspeha sospornikov v postopku stroški skupnega zastopanja delijo po enakih delih (analogna uporaba 161. člena ZPP) in nato upošteva posamičen uspeh v pravdi. Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom zoper petega do osmega toženca v celoti propadel, je tem tožencem ne glede na njegov (delni) uspeh s tožbo zoper prvega do petega toženca dolžan povrniti njihove pravdne stroške.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059075
ZKP člen 18, 18/2, 220, 219.a.. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2.. URS člen 35.
kaznivo dejanje ropa - najeto vozilo - pričakovana zasebnost - podatki GPS naprave - pridobitev podatkov - varstvo pravic zasebnosti - zakonitost dokazov - zakonitost pridobitve dokaza - dokazi iz postopka v tuji državi - oprostilna sodba - dokazna ocena
Posledično ni bilo prepričljivo ugotovljeno, ali se odgovor italijanskega tožilstva, ki poudarja nujnost odredbe oziroma naknadne odobritve pridobljenih podatkov GPS naprave, nanaša zgolj na namestitev GPS naprav v vozilo s strani policije in pridobivanje lokacijskih podatkov na podlagi takšne namestitve ali pa tudi na primere, kot je obravnavani, in sicer ko je naprava GPS že nameščena s strani najemodajalca vozila in je najemnik o tem pogodbeno obveščen, najemodajalec pa po tem, ko izve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in naj bi bilo njegovo vozilo s tem kaznivim dejanjem povezano, posreduje GPS podatke policiji.
Neveljavnost pogodbe v konkretnem primeru lahko spremlja le negativni pogodbeni interes - premoženje, ki bi ga stranka imela, ko z drugo stranko sploh ne bi sklenila pogodbe. To pa ni enako pogodbeno določeni ceni za dobavljeno blago. Edina škoda, ki je v vzročni zvezi s prekoračitvijo upravičenj za zastopanje in jo lahko po določilu petega odstavka 72. člena OZ uveljavlja druga pogodbena stranka je tista (navadna) škoda, ki ji je nastala zaradi njenih nadaljnjih pravnoposlovnih ravnanj, ki jih je opravila v zaupanju, da je pogodba veljavno sklenjena, torej zato, ker ni vedela in ni bila dolžna vedeti za zastopnikovo prekoračitev upravičenj za zastopanje. Takšne škode pa tožeča stranka s tožbenim zahtevkom za plačilo pogodbenega zneska za plačilo dobavljenih palet ne uveljavlja. Oziroma povedano drugače, tožeča stranka v okviru odškodninskega zahtevka s tožbo uveljavlja nekaj, kar ji po materialnem pravu ne gre.
zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv za dopolnitev predloga za taksno oprostitev
Sodišče ni dolžno samo raziskovati premoženjskega stanja predlagatelja oprostitve. Po tem, ko je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo k dopolnitvi predloga, ta pa ni bil dopolnjen, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo, saj onemogoča presojo, ali predlagateljica izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev.
Da je obdolžena ravnala posredno in ne neposredno, kot bi ji po pritožbeni obrazložitvi moralo biti dokazano, je opisano že v izreku sodbe. Ravnala je po pooblaščencu in po A. A., kar vse je sodišče prve stopnje ugotovilo po njunih povezavah z obdolženo in po vsebini njunih ravnanj, ko različno od obdolženke očitno nista vedela, da sodelujeta pri storitvi kaznivega dejanja oziroma da sta bila za storitev izrabljena (prvi odstavek 20., člena KZ-1).
sprememba imena mladoletne osebe - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pravno podlago, ki jo je treba uporabiti v obravnavani zadevi. Izbira in sprememba osebnega imena spada med zadeve izvajanja starševske skrbi (151. člen DZ), posebej pa je to vprašanje urejeno v ZOI-1, ki v splošnih določbah opredeljuje osebno ime kot pravico državljana, ki mu zagotavlja identiteto ter varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Tako zasnovano pravico v imenu mladoletnega otroka, ki še ni dopolnil devet let, izvršujejo starši (12. člen ZOI-1), pri starejših otrocih pa je za spremembo imena, priimka ali obojega potrebna njihova privolitev. Kadar med staršema ni soglasja o spremembi otrokovega imena, mora tisti, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so za to podani utemeljeni razlogi, kar pa je takrat, ko je takšna sprememba v otrokovo korist (prvi odstavek 8. člena ZOI-1).
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-7.
objektivna identiteta obtožbe in sodbe - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje majhne tatvine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
S tem je, ker je prekršilo objektivno identiteto med obtožbo in sodbo, bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa tudi v obtožnem predlogu opisani ravnanji nimata vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, kot sta ju pravno opredelili oškodovanec kot tožilec in sodišče prve stopnje, saj mora takšno kaznivo dejanje, ko gre za privilegirano obliko tatvine, tako imenovano malo tatvino, v opisu vsebovati tudi navedbo, da je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti.
ZPP člen 279b.. ZUstS člen 43, 44.. ZJU člen 156a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za vložitev tožbe - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona
Posamični akti, ki so zaradi odločbe ustavnega sodišča ostali brez pravne podlage, so še vedno predmet presoje v rednem sodnem postopku. Tožnik je imel ves čas postopka pravni interes za razveljavitev sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez utemeljevanja, ker je sklep še vedno obstajal, tožniku pa so s pravočasno vložitvijo tožbe za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastali tudi stroški postopka v tem individualnem delovnem sporu.
Ker je toženka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja na podlagi 156.a člena ZJU, ki je bil z odločbo ustavnega sodišča z dne 18. 11. 2021 razveljavljen, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep ministra za notranje zadeve o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 10. 2. 2021 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 4. 2021, s katerim je bil sklep organa prve stopnje potrjen.
varstvo pred motenjem posesti - motenje soposesti - motenje posesti poti - redna uporaba poti - način uporabe nepremičnine - obseg uporabe poti - uporaba vozila - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - neprerekana dejstva - domneva priznanja neprerekanih dejstev - nesporno dejstvo - ugotavljanje nespornih dejstev - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba sklepa
Kot pravilno opozarja pritožba, toženec trditev o tožničinem izvrševanju posesti z vozili s prikolico ni zanikal. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napačno, ko je glede na uveljavljeno razpravno načelo samo ugotavljalo dejstva, ki jih nasprotna stranka ni prerekala, ne glede na njeno morebitno drugačno izpovedbo. Z njo namreč trditvenega bremena ni mogla nadomestiti. Povedano drugače, sodišče prve stopnje bi se do nabora vozil, ki so dostopala do tožničine nepremičnine, moralo opredeliti le v primeru, če bi bilo to dejstvo glede na trditveno podlago sporno, ker to ni bilo, pa je prekoračilo načelo povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 214. člena v zvezi z 212. členom in prvim odstavkom 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00059067
SPZ člen 33. OZ člen 768. SZ-1 člen 48, 48/2, 51, 51/1, 62.
motenje posesti - izvrševanje soposesti - sprememba tožbe - pasivna legitimacija upravnika - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - pogodba o naročilu (mandat) - izvrševanje - postavitev zapornice kot motilno dejanje - motilno dejanje - ekonomski interes
Prva in druga toženka sta kot upravnici pasivno legitimirani za konkretno motenjsko pravdo. Sodna praksa glede priznanja pasivne legitimacije upravniku stavbe v motenjskih sporih sicer res ni enotna. Vendar je razmerje odločb, ki zagovarjajo nasprotna si stališča, precej enakovredno in ne v izrazito podporo stališču, da upravnik izvršuje zgolj sklep v korist etažnih lastnikov in zato ni pasivno legitimiran v motenjski pravdi.
Drugi odstavek 48. člena SZ-1 določa, da je upravnik večstanovanjske stavbe pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov. Razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom se uredijo s pogodbo o opravljanju upravniških storitev. Kadar upravnik v okviru opravljanja upravniških storitev sklepa pravne posle s tretjimi osebami glede obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe, etažnim lastnikom odgovarja za izbiro tretje osebe (prvi odstavek 57. člena SZ-1). Končno 62. člen SZ-1 določa, da se za pogodbo o opravljanju upravniških storitev uporabljajo pravila obligacijskega prava o pogodbi o naročilu (mandat), če SZ-1 ne določa drugače. Narava razmerja med etažnimi lastniki in upravnikom je torej podobna mandatni pogodbi.
Upravnik mora pri izvrševanju sklepov etažnih lastnikov ravnati skrbno, kot dober gospodarstvenik. Dolžna skrbnost upravniku naroča, da sklepu etažnih lastnikov ne sme le golo slediti z izvršitvijo brez vsakršne lastne presoje koristnosti ali dopustnosti sklepa, ampak mora etažne lastnike (naročitelja) opozoriti na morebitne škodljive posledice.
Ker gre za spor o motenju posesti, kjer se odloča s ciljem pospešenega in poenostavljenega reševanja sporov, po presoji pritožbenega sodišča za zagotovitev učinkovitega in hitrega sodnega varstva ni odločilno zgolj, v čigavo korist je bilo dejanje storjeno. Če je očitno, kdo je posest motil, se lahko motenjska tožba vloži tudi zoper motilca, ki dejanje stori v korist tretje osebe.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica zaradi motenja posesti morala poiskati drugo, daljšo pot, ki je včasih zaradi zastojev tudi veliko bolj zamudna, česar pritožbi ne izpodbijata. Očitno je, da ima zaradi daljše poti tožnica ekonomski interes za posestno varstvo in ne gre zgolj za zlorabo pravice.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059333
ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/1, 110, 123, 123/2. ZNP-1 člen 22, 22/2. ZIZ člen 110, 192, 192/1, 195, 196, 207, 208, 236. ZZK-1 člen 22-7, 46, 46/2, 98, 98/4, 99. ZSV člen 100b, 100b/4. ZD člen 128, 128/1. SPZ člen 69, 69/1.
solastnina - pravica zahtevati delitev stvari - civilna delitev - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - vpis v zemljiško knjigo - javna dražba nepremičnin - stanovanje v solastnini - prodaja solastne nepremičnine - sklep o domiku - sklep o izvršbi - sodelovanje na dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - zaznamba hipoteke - odtujitev in obremenitev nepremičnine - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - poplačilo terjatev upnikom - pravni interes prizadete stranke - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - materialni udeleženci nepravdnega postopka - občina
Tisti, ki misli, da je bil z odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji.
Pritožnica ima prav, da je namen zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve v tem, da ima prejemnik pomoči, ki je lastnik premoženja (nepremičnine), le tega tudi v času smrti, da bo lahko dajalec pomoči predlagal omejitev dedovanja. Vendar se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v postopku civilne delitve nepremičnine v solastnini ne more biti izbrisana brez poplačila terjatve njenega imetnika ali njegovega soglasja oziroma, kot izhaja iz pritožbenih navedb, celo, da brez tega civilna delitev sploh ni možna.
V primeru prisilne prodaje nepremičnine, na katere deležu enega od solastnikov ima občina zaznamovano prepoved odtujitve in obremenitve, ki ima za posledico izbris te zaznambe, to premoženje prejemnika socialnega transferja (praviloma) ne bo več predmet njegove zapuščine in s tem pritožnica izgubi zavarovanje svoje terjatve, ne pa tudi same terjatve oziroma možnost zahtevati omejitev dedovanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059727
KZ-1 člen 34, 50, 50-1, 50-2, 51, 51/2, 51/2-1, 73, 73/1, 116, 116-1, 116-4, 117. URS člen 27. ZKP člen 285.c, 285.c/1, 285.c/1-3, 354, 371, 371/2, 372, 372-1, 392, 392/1.
poskus kaznivega dejanja umora - domneva nedolžnosti - priznanje krivde - presoja okoliščin priznanja krivde - opis dejanskega stanja - pravna kvalifikacija - uboj na mah - pravna presoja dejanja - iura novit curia - umor na zahrbten način - kršitev kazenskega zakona - način storitve kaznivega dejanja
Iz podatkov kazenskega spisa obravnavane zadeve, konkretno iz zapisnika o predobravnavnem naroku pa ne izhaja, da se je prvostopno sodišče z vprašanjem, kaj natančno obdolženčevo priznanje zajema, sploh ukvarjalo. Utemeljen je tako pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni preizkušalo na katero kaznivo dejanje se priznanje sploh nanaša oziroma, ali opis dejanskega stanja in pravna kvalifikacija sploh ustrezata temu, kar obdolženec priznava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059014
OZ člen 86. ZPP člen 8, 212, 214, 243. ZD člen 63.
ničnost oporoke - pristnost oporoke - lastnoročna oporoka - dokazni predlog za zaslišanje strank - nekonkretiziranost predloga - dokazni postopek s sodnim izvedencem - listinska dokumentacija - primerjalna metoda - procesno gradivo - dokazna stiska
Dokazni predlog z zaslišanjem strank je toženka pavšalno podala v odgovoru na tožbo. Ob tem ni konkretizirala, o katerih pravno relevantnih dejstvih bi sama izpovedovala.Toženka bi morala substanciran dokazni predlog podati pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbi. Že neobrazloženost dokaznega predloga je dovoljen razlog za njegovo zavrnitev.
Golo zatrjevanje toženke, da sta sporni oporoki pristni in veljavni, ne pomeni smiselno, da je hkrati trdila, da sta primerjalni oporoki nepristni, kot to zmotno zatrjuje v pritožbi. O tem bi morala postaviti konkretne in jasne trditve ter nasprotovati uporabi primerjalnega gradiva.
Zaradi varstva pravice do sodnega varstva je v položajih, ko je stranka postavljena v dokazno stisko, pri meritornem odločanju dopusten nižji dokazni standard. Takšen položaj je bil v sodni praksi prepoznan v primerih, ko gre za dokazovanje negativnega dejstva z indici.
Predmet presoje je bila pristnost vsebine zapisa.
Ne gre za sodbo presenečenja. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno strank opozarjati, da bo neprerekana dejstva upoštevalo kot nesporna dejstva (pristnost primerjalnih oporok). Prav tako ne, da sta za odločitev v zadevi pomembni primerjalni oporoki, saj je že iz dokaznega postopka logično izhajalo, da sta oporoki Sl 19/2007 in Sl 58/2010, ki sta bili v izvedenskem mnenju uporabljeni kot primerjalno gradivo za ugotavljanje pristnosti spornih oporok Sl 19/2011 in Sl 5/2015, relevantni pri presoji njune avtentičnosti.
ZIZ člen 76, 76/2, 189, 189/7, 192, 193. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 12, 14. SPZ člen 37, 37/1.
domik nepremičnin - razveljavitev prodaje nepremičnin - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo - poplačilo upnika - spletna javna dražba v izvršilnem postopku
Kupec se v obravnavani zadevi neutemeljeno zavzema za varstvo svojega pričakovanja, da bo postal lastnik na javni dražbi prodanih nepremičnin. V koliziji lastninske pravice dolžnic in kupčeve pričakovalne pravice ima namreč v obravnavani zadevi prva večjo težo in se ji mora druga umakniti.
Odobritev upravne enote glede prodaje kmetijskega zemljišča je zakonska zahteva, da sodišče sme domakniti nepremičnino. Zakonodajalec je izrecno določil, da izvršilno sodišče v takem primeru domik odloži in zgolj ugotovi najboljšega ponudnika, zato v obravnavani zadevi navedena ugotovitev najboljšega ponudnika sama zase še ne zadošča za pojasnjeno ustavnopravno varstvo pričakovalne pravice kupca. Navedeno razlikovanje med ugotovitvijo najboljšega ponudnika in odločitvijo izvršilnega sodišča o domiku je še posebej pomembno pri spletni dražbi, ki je bila opravljena v obravnavani zadevi.
Pri presoji kolizije kupčeve pričakovalne pravice in lastninske pravice dolžnika moramo opraviti ustrezno tehtanje, ki šele lahko da odgovor, katera pravica ima v določeni fazi izvršilnega postopka prednost.
Pojasnjena ustavnosodna praksa je nastala v času, ko je bila zakonodajna ureditev bistveno drugačna, zato je potreben vnovičen premislek, ali je nagib tehtnice v korist kupca v trenutku domika še vedno uravnotežena rešitev kolizije med lastninsko pravico dolžnika in pričakovalno pravico kupca.
Nova ureditev domik obravnava le še kot vmesno dejanje, ki nima posebne teže, saj zoper odločitev ni več pravnega sredstva, presoja in razprava o zakonitosti prodaje pa je prenesena v fazo odločanja o izročitvi prodane nepremičnine (šesti odstavek 189. člena ZIZ). S tem je zakonodajalec težišče odločanja o prodaji odločilno premaknil v poznejšo fazo in hkrati tudi pomembno oslabil položaj kupca in okrepil položaj dolžnika s tem, da dolžnik ohrani posest nepremičnine vse do pravnomočnosti sklepa o izročitvi.
Pri tehtanju pravic kupca in dolžnika je sodišče druge stopnje upoštevalo temeljno izhodišče, da ne gre za običajno (pravnoposlovno) prodajo, kjer prodajalec svobodno izrazi voljo za prenos lastninske pravice, ampak prisilno oblastno prodajo z namenom sodnega poplačila upnika.
O pomenu in teži pravice kupca v položaju, ko je upnik poplačan in umakne predlog za izvršbo, po pojasnjenem lahko govorimo le še v luči splošnega zagotavljanja učinkovitosti izvršbe kot take.
Kot ustrezno uravnotežena rešitev se glede na spremenjeno zakonsko ureditev pokaže presoja kolizije med pričakovalno pravico kupca in lastninsko pravico dolžnika, ki se dosledno opre na 193. člen ZIZ glede trenutka varstva kupca v vseh njegovih pridobljenih pravicah, tudi pričakovalne. Kupec je po pojasnjenem varovan šele v fazi izročitve nepremičnine.
ZSKZDČEU-1 člen 209, 210, 212, 212/1, 224, 224č. Uredba (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (2018) priloga 1, 2. ZKP člen 131.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - država članica EU - odvzem premoženjske koristi - oblika potrdila - zastaranje - pristojnost davčnega organa
Okoliščina, ali je bila država, ki predlaga priznanje in izvršitev svoje sodbe, v času, ko je postala sodba pravnomočna, že članica Evropske unije ali ne, za odločanje o utemeljenosti predloga nima pomena. Republike Hrvaška in Republika Slovenija sta v času, ko je prva slednji podala predlog za priznanje in izvršitev svoje sodbe, druga pa o tem odloča, članici Evropske unije, zato sta druga drugi upravičeni podati tak predlog oziroma dolžni presojati njegovo upravičenost ter sodbo priznati in izvršiti, če so za to podani pogoji, določeni v ZSKZDČEU-1. Presoja okoliščin, ali je prišlo do zastaranja pravice do odvzema premoženjske koristi in ali so organi Republike Hrvaške pred podajo obravnavanega predloga Republiki Sloveniji poskušali izterjati protipravno pridobljeno premoženjsko korist, ni predmet tega postopka. Odločanje o ugovoru zastaranja je v pristojnosti davčnega organa, ki je pristojen za izvršitev sodbe glede odvzema premoženjske koristi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/3, 432/1, 432/1-2.
pripor v skrajšanem postopku - ugotovitveni sklep
Procesni zakon glede ponovitvene nevarnosti ne predpisuje nobenih posebnih ali drugačnih okoliščin za presojo take nevarnosti v skrajšanem postopku od tistih, ki so določene v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za redni postopek.
Določba četrtega odstavka 86. člena ZKP glede izpolnjevanja pogojev za izvršitev zaporne kazni z vikend zaporom, napotuje na ZIKS-1. Ta v prvem odstavku 12. člena kot enega od pogojev navaja, da je obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora, zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost. Glede na to je torej pomemben čas odločanja o predlogu in ne zaposlitev v času izreka pravnomočne sodbe.
dedovanje - procesna sposobnost - procesna sposobnost dediča - prava volja strank - demenca - poslovna nesposobnost
Pritožbeno sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotavlja, da A. A. ni bila sposobna razumeti pomena in posledic zapuščinskega postopka, kar pomeni, da ni bila sposobna samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj, zato ni bila procesno sposobna.