Določba četrtega odstavka 86. člena ZKP glede izpolnjevanja pogojev za izvršitev zaporne kazni z vikend zaporom, napotuje na ZIKS-1. Ta v prvem odstavku 12. člena kot enega od pogojev navaja, da je obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora, zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost. Glede na to je torej pomemben čas odločanja o predlogu in ne zaposlitev v času izreka pravnomočne sodbe.
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2. ZKP člen 358, 358-1, 371, 371/1, 371/1-7.
objektivna identiteta obtožbe in sodbe - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - kaznivo dejanje tatvine - kaznivo dejanje majhne tatvine - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
S tem je, ker je prekršilo objektivno identiteto med obtožbo in sodbo, bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ob tem pa tudi v obtožnem predlogu opisani ravnanji nimata vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, kot sta ju pravno opredelili oškodovanec kot tožilec in sodišče prve stopnje, saj mora takšno kaznivo dejanje, ko gre za privilegirano obliko tatvine, tako imenovano malo tatvino, v opisu vsebovati tudi navedbo, da je vrednost ukradene stvari majhna in si je storilec hotel prilastiti stvar take vrednosti.
ZPP člen 279b.. ZUstS člen 43, 44.. ZJU člen 156a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes za vložitev tožbe - odločitev ustavnega sodišča - razveljavitev določbe zakona
Posamični akti, ki so zaradi odločbe ustavnega sodišča ostali brez pravne podlage, so še vedno predmet presoje v rednem sodnem postopku. Tožnik je imel ves čas postopka pravni interes za razveljavitev sklepa o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez utemeljevanja, ker je sklep še vedno obstajal, tožniku pa so s pravočasno vložitvijo tožbe za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nastali tudi stroški postopka v tem individualnem delovnem sporu.
Ker je toženka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja na podlagi 156.a člena ZJU, ki je bil z odločbo ustavnega sodišča z dne 18. 11. 2021 razveljavljen, je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo sklep ministra za notranje zadeve o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 10. 2. 2021 in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 22. 4. 2021, s katerim je bil sklep organa prve stopnje potrjen.
Da je obdolžena ravnala posredno in ne neposredno, kot bi ji po pritožbeni obrazložitvi moralo biti dokazano, je opisano že v izreku sodbe. Ravnala je po pooblaščencu in po A. A., kar vse je sodišče prve stopnje ugotovilo po njunih povezavah z obdolženo in po vsebini njunih ravnanj, ko različno od obdolženke očitno nista vedela, da sodelujeta pri storitvi kaznivega dejanja oziroma da sta bila za storitev izrabljena (prvi odstavek 20., člena KZ-1).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00060722
ZVZD-1 člen 39.. ZPP člen 286b.
odškodninska odgovornost delodajalca - skupno delovišče - dejanski delodajalec - napotitev na delo - navodila za delo - varnost in zdravje pri delu - vzročna zveza - protipravno ravnanje - prekluzija
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni organizirala dela na gradbišču - delovišču naročnika, ni dajala navodil za delo na tem delovišču (na njem ni imela svojega delovodje) in ni imela obveznosti, da delo nadzira. Glede na tako ugotovljena dejstva se je utemeljeno sklicevalo na sodno prakso, ki je v primeru skupnih delovišč odškodninsko odgovornost razširila preko delodajalca v formalnem smislu (tožena stranka) na naročnika del, ki organizira delovni proces na skupnem gradbišču, odgovarja za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih izvajalcev in s tem odgovarja kot dejanski delodajalec z vidika odškodninske odgovornosti. Ker je bil v razmerju do tožnika naročnik v vlogi dejanskega delodajalca z vidika odškodninske odgovornosti, sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotovilo odškodninske odgovornosti tožene stranke za tožnikovo nesrečo pri delu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00062853
KZ-1 člen 50, 50/2, 173, 173/1.. ZKP člen 394, 394/1.
spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - sprememba kazenske sankcije
Okrožna državna tožilka pravilno opozarja, da pri starostni razliki osemnajstih let, kakor je obstajala tempore criminis, o ljubezenskem razmerju med obtožencem in oškodovanko praktično ni mogoče govoriti, ne glede na to, da ga je oškodovanka morda res tako dojemala. Razen obtoženčeve nekaznovanosti in dejstva, da se je osebnostno uredil, nikakršnih drugih
olajševalnih okoliščin ni, ti dve okoliščini pa sami po sebi statusa posebnih olajševalnih okoliščin ne moreta imeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00059014
OZ člen 86. ZPP člen 8, 212, 214, 243. ZD člen 63.
ničnost oporoke - pristnost oporoke - lastnoročna oporoka - dokazni predlog za zaslišanje strank - nekonkretiziranost predloga - dokazni postopek s sodnim izvedencem - listinska dokumentacija - primerjalna metoda - procesno gradivo - dokazna stiska
Dokazni predlog z zaslišanjem strank je toženka pavšalno podala v odgovoru na tožbo. Ob tem ni konkretizirala, o katerih pravno relevantnih dejstvih bi sama izpovedovala.Toženka bi morala substanciran dokazni predlog podati pred sodiščem prve stopnje in ne šele v pritožbi. Že neobrazloženost dokaznega predloga je dovoljen razlog za njegovo zavrnitev.
Golo zatrjevanje toženke, da sta sporni oporoki pristni in veljavni, ne pomeni smiselno, da je hkrati trdila, da sta primerjalni oporoki nepristni, kot to zmotno zatrjuje v pritožbi. O tem bi morala postaviti konkretne in jasne trditve ter nasprotovati uporabi primerjalnega gradiva.
Zaradi varstva pravice do sodnega varstva je v položajih, ko je stranka postavljena v dokazno stisko, pri meritornem odločanju dopusten nižji dokazni standard. Takšen položaj je bil v sodni praksi prepoznan v primerih, ko gre za dokazovanje negativnega dejstva z indici.
Predmet presoje je bila pristnost vsebine zapisa.
Ne gre za sodbo presenečenja. Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno strank opozarjati, da bo neprerekana dejstva upoštevalo kot nesporna dejstva (pristnost primerjalnih oporok). Prav tako ne, da sta za odločitev v zadevi pomembni primerjalni oporoki, saj je že iz dokaznega postopka logično izhajalo, da sta oporoki Sl 19/2007 in Sl 58/2010, ki sta bili v izvedenskem mnenju uporabljeni kot primerjalno gradivo za ugotavljanje pristnosti spornih oporok Sl 19/2011 in Sl 5/2015, relevantni pri presoji njune avtentičnosti.
ZZVZZ člen 29, 31.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/4.
poškodba pri delu - vzrok začasne nezmožnosti za delo - nadomestilo plače za čas bolniškega staleža - odločba imenovanega zdravnika - dokončnost in pravnomočnost odločbe - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je zavrnitev tožbenega zahtevka utemeljilo s tem, da tožnik ni zahteval presoje osebnega zdravnika in ni vložil pritožbe zoper odločbe imenovanega zdravnika ZZZS (oziroma zoper njih sprožil sodnega postopka), zaradi česar so te postale dokončne in pravnomočne, sodišče pa je nanje v tem delovnem sporu vezano in ne more ugotavljati drugačnega razloga za začasno nezmožnost za delo, kot je naveden v njih. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to stališče materialnopravno napačno.
Kot je bilo pojasnjeno v zadevi Psp 128/2019, odločitev o vzroku začasne nezmožnosti za delo, ki je naveden v pravnomočni odločbi ZZZS, ne postane pravnomočna, saj ne pomeni odločitve o pravici, temveč zgolj odločitev o dejstvu. Navedeno stališče za ta delovni spor pomeni, da če bi se v njem ugotovil drugačen vzrok za začasno nezmožnost za delo tožnika, kot je bil naveden v potrdilu osebnega zdravnika in odločbah ZZZS, to ne bi pomenilo posega v njihovo dokončnost in pravnomočnost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - pisna obdolžitev - vezanost na odpovedni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Bistveno je, da toženka v izredni odpovedi (posledično pa tudi sodišče v izpodbijani sodbi) tožniku očita kršitev navodil zdravnika specialista, ker je 2. 9. 2020 dvigoval roke nad horizontalo, česar pa toženka tožniku ni očitala v pisni seznanitvi z očitanimi kršitvami in vabilu na zagovor v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vsebina očitkov v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti identična s pisno seznanitvijo. Delavcu je lahko podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi le za tiste kršitve, v zvezi s katerimi mu je bil omogočen zagovor in v zvezi s katerimi mu je bil podan obrazložen razlog, zaradi katerega mu delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi.
V delovnem pravu je avtonomija pogodbenih strank omejena; omejena je s kogentnimi predpisi, katerih namen je zaščita šibkejše stranke delovnega razmerja, delavca. S tem namenom ZDR-1 tudi ureja možnosti delodajalca glede sankcioniranja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Širjenje teh možnosti z uporabo drugih institutov, ki jih ZDR-1 ne ureja, je v nasprotju s kogentnimi predpisi. Navedeno velja za dogovor o pogodbeni kazni za nespoštovanje odpovednega roka (kršitev obveznosti opravljanja dela v času odpovednega roka), ki je kot takšen ničen (prvi odstavek 86. člena OZ).
ZPP člen 111, 139, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.. ZDR-1 člen 54, 81.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - pisna oblika - rok za odgovor na tožbo - zamudna sodba - fikcija vročitve
Toženka pisanja ni dvignila, zato je fikcija vročitve nastopila 8. 4. 2022. Čeprav ji je bilo pisanje dne 11. 4. 2022 puščeno v poštnem nabiralniku, je rok za odgovor na tožbo pričel teči 9. 4. 2022, pri čemer se je sodišče pravilno sklicevalo na sodno prakso, iz katere izhaja, da ni pomembno, kdaj je bilo sodno pisanje puščeno v hišnem predalčniku, ampak je za datum vročitve pomemben iztek roka za dvig poštne pošiljke. Toženka je na tožbo odgovorila 26. 4. 2022, kar je po izteku roka za odgovor na tožbo, ki se je skladno z določbo 111. člena ZPP o štetju rokov iztekel 25. 4. 2022.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00059075
ZKP člen 18, 18/2, 220, 219.a.. KZ-1 člen 206, 206/1, 206/2.. URS člen 35.
kaznivo dejanje ropa - najeto vozilo - pričakovana zasebnost - podatki GPS naprave - pridobitev podatkov - varstvo pravic zasebnosti - zakonitost dokazov - zakonitost pridobitve dokaza - dokazi iz postopka v tuji državi - oprostilna sodba - dokazna ocena
Posledično ni bilo prepričljivo ugotovljeno, ali se odgovor italijanskega tožilstva, ki poudarja nujnost odredbe oziroma naknadne odobritve pridobljenih podatkov GPS naprave, nanaša zgolj na namestitev GPS naprav v vozilo s strani policije in pridobivanje lokacijskih podatkov na podlagi takšne namestitve ali pa tudi na primere, kot je obravnavani, in sicer ko je naprava GPS že nameščena s strani najemodajalca vozila in je najemnik o tem pogodbeno obveščen, najemodajalec pa po tem, ko izve, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje in naj bi bilo njegovo vozilo s tem kaznivim dejanjem povezano, posreduje GPS podatke policiji.
dedovanje - procesna sposobnost - procesna sposobnost dediča - prava volja strank - demenca - poslovna nesposobnost
Pritožbeno sodišče na podlagi izvedenih dokazov ugotavlja, da A. A. ni bila sposobna razumeti pomena in posledic zapuščinskega postopka, kar pomeni, da ni bila sposobna samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj, zato ni bila procesno sposobna.
sprememba imena mladoletne osebe - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo pravno podlago, ki jo je treba uporabiti v obravnavani zadevi. Izbira in sprememba osebnega imena spada med zadeve izvajanja starševske skrbi (151. člen DZ), posebej pa je to vprašanje urejeno v ZOI-1, ki v splošnih določbah opredeljuje osebno ime kot pravico državljana, ki mu zagotavlja identiteto ter varstvo njegove osebnosti in dostojanstva. Tako zasnovano pravico v imenu mladoletnega otroka, ki še ni dopolnil devet let, izvršujejo starši (12. člen ZOI-1), pri starejših otrocih pa je za spremembo imena, priimka ali obojega potrebna njihova privolitev. Kadar med staršema ni soglasja o spremembi otrokovega imena, mora tisti, ki spremembo želi, pred sodiščem izkazati, da so za to podani utemeljeni razlogi, kar pa je takrat, ko je takšna sprememba v otrokovo korist (prvi odstavek 8. člena ZOI-1).
Neveljavnost pogodbe v konkretnem primeru lahko spremlja le negativni pogodbeni interes - premoženje, ki bi ga stranka imela, ko z drugo stranko sploh ne bi sklenila pogodbe. To pa ni enako pogodbeno določeni ceni za dobavljeno blago. Edina škoda, ki je v vzročni zvezi s prekoračitvijo upravičenj za zastopanje in jo lahko po določilu petega odstavka 72. člena OZ uveljavlja druga pogodbena stranka je tista (navadna) škoda, ki ji je nastala zaradi njenih nadaljnjih pravnoposlovnih ravnanj, ki jih je opravila v zaupanju, da je pogodba veljavno sklenjena, torej zato, ker ni vedela in ni bila dolžna vedeti za zastopnikovo prekoračitev upravičenj za zastopanje. Takšne škode pa tožeča stranka s tožbenim zahtevkom za plačilo pogodbenega zneska za plačilo dobavljenih palet ne uveljavlja. Oziroma povedano drugače, tožeča stranka v okviru odškodninskega zahtevka s tožbo uveljavlja nekaj, kar ji po materialnem pravu ne gre.
odločitev o pravdnih stroških - sosporniki - sosporništvo na pasivni strani - zastopanje več strank - načelo uspeha v pravdi - delni uspeh - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - uspeh pravdnih strank v odškodninski pravdi - različen uspeh zoper več toženih strank z istim pooblaščencem
Pritožniki utemeljeno opozarjajo, da se po ustaljeni sodni praksi v primeru različnega pravdnega uspeha sospornikov v postopku stroški skupnega zastopanja delijo po enakih delih (analogna uporaba 161. člena ZPP) in nato upošteva posamičen uspeh v pravdi. Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom zoper petega do osmega toženca v celoti propadel, je tem tožencem ne glede na njegov (delni) uspeh s tožbo zoper prvega do petega toženca dolžan povrniti njihove pravdne stroške.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/3, 432/1, 432/1-2.
pripor v skrajšanem postopku - ugotovitveni sklep
Procesni zakon glede ponovitvene nevarnosti ne predpisuje nobenih posebnih ali drugačnih okoliščin za presojo take nevarnosti v skrajšanem postopku od tistih, ki so določene v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za redni postopek.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059333
ZNP člen 19, 20, 20/1, 30, 30/1, 110, 123, 123/2. ZNP-1 člen 22, 22/2. ZIZ člen 110, 192, 192/1, 195, 196, 207, 208, 236. ZZK-1 člen 22-7, 46, 46/2, 98, 98/4, 99. ZSV člen 100b, 100b/4. ZD člen 128, 128/1. SPZ člen 69, 69/1.
solastnina - pravica zahtevati delitev stvari - civilna delitev - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - vpis v zemljiško knjigo - javna dražba nepremičnin - stanovanje v solastnini - prodaja solastne nepremičnine - sklep o domiku - sklep o izvršbi - sodelovanje na dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - zaznamba hipoteke - odtujitev in obremenitev nepremičnine - izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - poplačilo terjatev upnikom - pravni interes prizadete stranke - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - materialni udeleženci nepravdnega postopka - občina
Tisti, ki misli, da je bil z odločbo prizadet njegov pravni interes, lahko vloži pravno sredstvo tudi, če ni sodeloval v postopku na prvi stopnji.
Pritožnica ima prav, da je namen zaznamovane prepovedi odtujitve in obremenitve v tem, da ima prejemnik pomoči, ki je lastnik premoženja (nepremičnine), le tega tudi v času smrti, da bo lahko dajalec pomoči predlagal omejitev dedovanja. Vendar se pritožbeno sodišče ne strinja s stališčem, da zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve v postopku civilne delitve nepremičnine v solastnini ne more biti izbrisana brez poplačila terjatve njenega imetnika ali njegovega soglasja oziroma, kot izhaja iz pritožbenih navedb, celo, da brez tega civilna delitev sploh ni možna.
V primeru prisilne prodaje nepremičnine, na katere deležu enega od solastnikov ima občina zaznamovano prepoved odtujitve in obremenitve, ki ima za posledico izbris te zaznambe, to premoženje prejemnika socialnega transferja (praviloma) ne bo več predmet njegove zapuščine in s tem pritožnica izgubi zavarovanje svoje terjatve, ne pa tudi same terjatve oziroma možnost zahtevati omejitev dedovanja.
ZJA člen 24, 25.. ZDR-1 člen 6, 6/1, 73, 73/1.. ZUP člen 224, 224/1.
pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - zakonitost razrešitve - dokončnost odločbe - prekinitev postopka - diskriminacija
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da sta se pravdni stranki v pogodbi o zaposlitvi, ki je bila tudi sicer sklenjena za čas trajanja mandata, dogovorili za drugačen način njenega prenehanja, kot jih določa ZDR-1, in sicer za prenehanje z razrešitvijo. Razrešitev, ki je bila izvedena z odločbo Vlade RS z dne 12. 11. 2020, predstavlja objektivno dejstvo, ki je povzročilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s tožnico kot poslovodno osebo, pri čemer tožnica neutemeljeno vztraja pri stališču, da je presoja zakonitosti prenehanja odvisna od vprašanja, ali je bila razrešitev zakonita.
Utemeljenost razlogov za razrešitev ni predmet presoje v delovnem sporu (sodba in sklep VS RS VIII Ips 257/2016 z dne 7. 3. 2017, sodba VS RS VIII Ips 49/2018 z dne 19. 6. 2018).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059727
KZ-1 člen 34, 50, 50-1, 50-2, 51, 51/2, 51/2-1, 73, 73/1, 116, 116-1, 116-4, 117. URS člen 27. ZKP člen 285.c, 285.c/1, 285.c/1-3, 354, 371, 371/2, 372, 372-1, 392, 392/1.
poskus kaznivega dejanja umora - domneva nedolžnosti - priznanje krivde - presoja okoliščin priznanja krivde - opis dejanskega stanja - pravna kvalifikacija - uboj na mah - pravna presoja dejanja - iura novit curia - umor na zahrbten način - kršitev kazenskega zakona - način storitve kaznivega dejanja
Iz podatkov kazenskega spisa obravnavane zadeve, konkretno iz zapisnika o predobravnavnem naroku pa ne izhaja, da se je prvostopno sodišče z vprašanjem, kaj natančno obdolženčevo priznanje zajema, sploh ukvarjalo. Utemeljen je tako pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni preizkušalo na katero kaznivo dejanje se priznanje sploh nanaša oziroma, ali opis dejanskega stanja in pravna kvalifikacija sploh ustrezata temu, kar obdolženec priznava.