ZPP člen 41.. ZST-1 člen 18, 19, 19/1, 19/2.. ZZK-1 člen 234.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - podrejen tožbeni zahtevek
S tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, s tem pa je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 19. člena ZST-1, v zvezi s 41. členom ZPP), pri tem pa ne pride v poštev določba 18. člena ZST-1, saj pri izbrisnem zahtevku ne gre za podrejen tožbeni zahtevek, kot to zmotno v pritožbi navaja tožeča stranka.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatornost pogodbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - načelo enake vrednosti dajatev - darilni namen - psihično stanje - dopustna kavza - konverzija
V nadaljevanju pa je bilo potrebno tudi ugotavljati, ali je podan element aleatornosti - tveganja. Ena od bistvenih značilnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, namreč je prav aleatornost. To, kot je bilo že zgoraj navedeno, pomeni, da korist oziroma breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva. Pri aleatornih pogodbah je namreč tveganje del pogodbene podlage. Stranki ne moreta vedeti, kolikšne bodo medsebojne obveznosti, saj je to odvisno od tega, kako hudo bo preživljanec bolan in obnemogel in koliko časa bo treba zanj skrbeti. Prvina tveganosti izhaja iz dejstva, da je trenutek smrti vselej negotov. Tveganost je glede na stanje preživljanca (njegovo starost, zdravje) lahko bolj ali manj intenzivna. Pritrditi je pritožbi, da je bila v obravnavanem primeru sicer manj intenzivna že zaradi starosti toženke, kar pa še ne pomeni, da element aleatornosti ni bil podan, predvsem upoštevaje dejstvo, da bi pokojna zaradi svojega zdravstvenega stanja po prihodu iz bolnišnice bila potrebna obširne (verjetno paliativne) pomoči s strani toženke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00059372
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22, 23. ZST-1 člen 34a, 34a/1, 34a/4, 34a/7. ZIZ člen 15, 29b, 29b/1, 29b/5. ZPP člen 318, 324, 324/1, 324/7, 357a, 357a/1.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - dolžnost plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - sankcija za neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - sklep o umiku ugovora zoper sklep o izvršbi - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev pritožbe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - opozorilo stranki - pravni pouk - vsebina pravnega pouka - obrazložitev sodne odločbe - vsebina obrazložitve sodne odločbe - procesna skrbnost stranke v postopku - pravica do sodnega varstva - vsebinsko odločanje o zahtevku - pravica do poštenega sojenja
Ko gre za sklep o ugovoru zoper plačilni nalog, ki ga izda sodišče prve stopnje, je dolžno izpolniti zakonsko zahtevo po opozorilu stranki glede začetka teka roka za plačilo sodne takse sodišče prve stopnje, ko gre za pritožbo zoper sklep o ugovoru proti plačilnemu nalogu, pa se zakonska dolžnost opozorila nanaša na pritožbeno sodišče. Sedmi odstavek 34.a člena ZIZ govori o sodišču, ki pravnemu sredstvu ne ugodi, in o sodišču, ki mora v takem primeru stranko opozoriti glede začetka teka roka. Že glede na jezikovno razlago je torej mogoče razumeti, da gre za eno in isto sodišče, torej tisto sodišče, ki odloči o pravnem sredstvu in nato stranko tudi opozori na začetek teka roka. Sicer pa je bistveno, da stranka opozorilo dobi, s strani katerega sodišča je opozorjena, pa za varstvo njenih pravic niti ni pomembno.
Zakonska domneva fikcije umika vloge, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, ima tudi ustavnopravne in konvencijske razsežnosti. Ustavna pravica do sodnega varstva in konvencijska pravica do poštenega sojenja namreč zagotavljata stranki vsebinsko odločanje o vlogi, če se vloga šteje za umaknjeno, pa je stranka za tako odločitev prikrajšana. Za učinkovito uveljavljanje pravice do sodnega varstva in pravice do izjave je potreben tudi pravilen pravni pouk. Kljub temu pa ni pravilno pritožbeno stališče, da mora biti opozorilo po sedmem odstavku 34.a člena ZST-1 v pravnem pouku sklepa in ne v njegovi obrazložitvi. Res je zavezujoč le izrek sodne odločbe, njena obrazložitev pa ne, ter je sestavni del sodne odločbe tudi pravni pouk. Vendar slednje ne velja za vse odločbe. Že iz prvega odstavka 324. člena ZPP izhaja, da mora imeti pisna sodba uvod, izrek in obrazložitev ter pravni pouk o pritožbi – torej le o pravnem sredstvu, in to le o rednem. Če so zoper sodno odločbo možna le izredna pravna sredstva, pravnega pouka v njej ni. Če torej zakon ne predpisuje, da mora biti stranka v pravnem pouku opozorjena o zakonsko sicer predvidenih izrednih pravnih sredstev, to še toliko bolj velja za opozorilo v zvezi s tekom roka za plačilo sodne takse.
Stranke v sodnem postopku nimajo le pravic, temveč tudi dolžnosti, ena od njih je zadostna procesna skrbnost. Že od povprečno skrbne stranke pa je utemeljeno pričakovati, da prebere tudi obrazložitev sodne odločbe, izdane v zvezi z njenim lastnim pravovrastvenim zahtevkom, čeprav sicer ta del odločbe ni zavezujoč. Nenazadnje je ustrezna obrazložitev pogoj za učinkovito vložitev pravnega sredstva in kot taka zato ni le postranskega pomena. Pritožbenega argumenta, da obrazložitev ne sodi med obvezno branje zato višje sodišče ne sprejema.
dedna izjava - odpoved dediščini - nepreklicnost izjave o odpovedi dediščini - izpodbijanje dedne izjave - sila in grožnja
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič, s tem pa ovrže pravno domnevo, da dediščino sprejema (133. v zvezi z 208. členom ZD). Izjava je nepreklicna (prvi odstavek 138. člena ZD), zato je kasneje ni mogoče enostransko spremeniti. Lahko se izpodbija, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti, vendar ne v zapuščinskem postopku.
pristojnost - spor iz pristojnosti okrožnega sodišča - kompetenčni spor - gospodarski spor - personalni kriterij - stvarna pristojnost
Kriteriji za določitev gospodarskega spora so v ZPP taksativno našteti in v sporih med domačimi osebami temeljijo na personalnem kriteriju iz 481. člena ZPP. Zato ni nobenega dvoma, da je spor o pristojnosti na podlagi navedenega potrebno rešiti tako, da je za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, ki se je neupravičeno izreklo za stvarno nepristojno, čeprav sta tožeča stranka in prva tožena stranka gospodarski družbi.
začasna odredba v družinskih sporih - pogoji za začasno odredbo - varstvo in vzgoja otroka - obseg stikov - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - sprememba sodne poravnave - ogroženost otroka - največja korist otroka - zagotovljeni bivanjski pogoji - možnosti staršev - spremenjene okoliščine - starševska skrb - poročilo centra za socialno delo
Presoja o tem, ali so se z odraščanjem potrebe otrok spremenile in bi bilo zanju bolj optimalno tedensko prehajanje med materjo in očetom, bo stvar postopka odločanja o očetovem predlogu za spremembo v ureditvi razmerja med njim in sinovoma. Ne gre za nujne okoliščine, ki bi narekovale izdajo začasne odredbe.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - popravilo vozila - grajanje napak - obstoj stvarne napake - notifikacijska dolžnost
V skladu s 633. členom OZ je naročnik dolžan pregledati opravljeno delo, brž ko je mogoče, in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Od podjemnika lahko zahteva odpravo napake v primernem roku, v določenih primerih pa lahko odstopi od pogodbe (637. in 638. člen OZ).
Ker je toženec prijavo naredil na podlagi dogodkov, ki so se izkazano zgodili, mu ni mogoče očitati krivde, če je bila njegova ocena pravne kvalifikacije, kot pravnega laika, napačna. Toženčevo ravnanje ni bilo usmerjeno v povzročitev škode tožniku z namenom, da ga prizadene, ampak je bila vložitev ovadbe reakcija toženca na dolgotrajne tožnikove pritiske, ki so postajali vse bolj agresivni. Zato vložena ovadba ni bila protipravno oziroma nedopustno ravnanje.
KZ-1 člen 252, 252/1, 252/1-1. ZKP člen 277, 277/1-1, 437, 437/1.
posebni primeri ponarejanja listin - kaznivo dejanje posebnih primerov ponarejanja listin - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - protipravnost - protipravnost kot zakonski znak kaznivega dejanja - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - protipravno ravnanje - zavrženje obtožnega predloga
V zakonskem opisu kaznivega dejanja posebnega primera ponarejanja listin po 1. točki prvega odstavka 252. člena KZ-1 se določen pojem "neupravičeno" nanaša na celotno ravnanje, ki ga zajema zakonski opis, zato ni pravi zakonski znak in navedba tega pojma v opisu dejanja niti ni potrebna, temveč je za obstoj kaznivega dejanja bistveno, da neupravičena izpolnitev listine izhaja iz opisa dejanja kot celote.
Potemtakem mora toženka, ki je (delno) izpolnila zahtevek, povrniti tožnici do tedaj nastale pravdne stroške, ker je ta tožbo delno umaknila takoj po izpolnitvi opustitvenega dela zahtevka.
Denarna obveznost, določena v izreku izpodbijanega sklepa, je po naravi stvari deljiva. Ker torej v izreku ni navedeno, da sta toženki solidarni dolžnici, velja, da je vsaka od njiju dolžna tožnikoma polovico zneska.
predlog za obnovo postopka - kreditna pogodba v CHF - nična pogodba - razlogi za obnovo postopka - novi dokazi - nova dejstva in dokazi
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki omogoča poseg v pravnomočno sodno odločbo. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti, ki je v obliki ustavnega načela določena v 158. členu Ustave, je sestavni del pravice od učinkovitega sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Del te pravice je tudi prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, saj je šele s tem omogočeno, da se stranke lahko zanesejo na odločitev sodišča. Zato je pri oceni dovoljenosti in utemeljenosti obnovitvenih razlogov potrebna stroga presoja.
Novi dokazi tudi v ničemer ne spreminjajo presoje sodišča prve stopnje, da v času sklenitve pogodbe ni bilo kršeno načelo enake vrednosti dajatev, saj toženka na podlagi spremembe tečaja zaradi dolžnosti zaprtih pozicij ni imela posebnih dobičkov. Zgolj zaradi razkoraka v stopnji informiranosti med banko kot finančnim strokovnjakom in potrošnikom zato ni mogoče zaključiti, da je bilo pogodbeno razmerje že od vsega začetka nepošteno ter nično in novi dokazi drugačne presoje ne utemeljujejo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060686
OZ člen 357.
plačilo zavarovalnine - zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - ocena invalidnosti - stopnja invalidnosti - poslabšanje zdravstvenega stanja - zastaranje - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - začetek teka zastaralnih rokov - pravočasnost vložitve tožbe - nedovoljena pritožbena novota
Ker je tožnik ob odločitvi pritožbene komisije 19. 12. 2019 izvedel, da mu tožena stranka invalidnine iz naslova deformacije prstov leve noge ne bo priznala, je takrat začel teči triletni oziroma petletni rok v smislu določila 357. člena OZ, ki se nanaša na zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah in se 29. 1. 2021, ko je bila tožba vložena, ni iztekel, zato je tožba vložena pravočasno.
zastaranje odškodninske terjatve - povzročitev škode (odklop vode) - subjektivni in objektivni zastaralni rok - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti
Toženka je 12. 4. 2012 pri tožnici izvedla odklop vodnega priključka in takrat brez vednosti tožnice odtujila vodomer in pripadajoča ventila. Tožnica se je s tem seznanila najkasneje 2. 8. 2012. Zoper toženko ni v zvezi s tem sprožila nobenega sodnega postopka, dogovora o vračilu, ki naj bi bil sklenjen v letu 2019, pa ni dokazala. Terjatev tožnice je zastarala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00060600
ZPP člen 214, 277, 277/1, 318. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 10. OZ člen 9, 239, 239/1.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - pravilnost vročitve - nevložitev odgovora na tožbo - afirmativna litiskontestacija - neprerekana dejstva - dolžnost izpolnitve obveznosti
Očitno gre za vročitev, ki je skladna pravu zaprošene države, saj sicer sodišče v Stuttgartu ne bi označilo na obrazcu, da je bila vročitev opravljena. Iz potrdila izhaja, da je bila vročitev opravljena na naslovu tožene stranke. Pritožbene trditve v zvezi s tem so le pavšalne in ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pravilni vročitvi tožbe ne omajejo.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - neizvedba dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - predujem za izvedenca - neobstoj vzročne zveze - nedokazanost - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - pravična denarna odškodnina
Sodišče je glede na tožbene navedbe utemeljeno štelo, da tožnik primarno zahteva sodnega izvedenca s področja travmatologije in tega tudi postavilo. Ker tožnik predujma za izvedenca s področja oftalmologije ni založil, sodišče predlaganega dokaza utemeljeno ni izvedlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059090
OZ člen 111. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - negativno nedovoljeno stanje na tekočem računu - zaprtje računa - povrnitev sredstev
Materialno pravna posledica zaprtja transakcijskega računa je obveznost povrnitve tistih sredstev, ki jih je tožnica izplačevala z omenjenega računa za toženko in za katera toženka ni imela kritja ter predstavljajo negativno stanje na računu (drugi odstavek 1054. člena ZOR v zvezi s 1061. členom OZ in 111. člen OZ).
izdaja sodbe brez opravljene glavne obravnave - nesporno dejansko stanje - domneva priznanja neprerekanih dejstev
Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi conclusio, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.
Zgolj okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ne more predstavljati ovire sodišču za odločitev v sporu na podlagi 488. člena ZPP.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 283, 283/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - prištevnost obdolženca
Okrožni državni tožilec sicer izrecno uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, vendar je pritožbeno sodišče v navedbah, da je sodišče prve stopnje na eni strani povzemalo ugotovitve sodnega izvedenca psihiatrične stroke B. B., da je obdolženi dne 8. 9. 2020 razumel pomen svojega dejanja in ravnanja ter se zavedal in razumel ustrezna opozorila, na drugi strani pa je iz lastnega zaključilo, da obdolženi dne 8. 9. 2020, ko je zoper sebe podal samoobtožbo, ni bil razpravno sposoben, prepoznalo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ki je po oceni pritožbenega sodišča tudi podana. Razlogi o odločilnih dejstvih, tj. glede vprašanja obdolženčeve prištevnosti tempore criminis v izpodbijani sodbi so popolnoma nejasni in v precejšnji meri s seboj v nasprotju
gradbena pogodba - bančna garancija - pogodbeno dogovorjena garancija - neodvisna bančna garancija - bančna garancija za odpravo napak - temeljno razmerje - odprava stvarne napake - jamčevalni rok - neupravičen poziv na plačilo ("unfair calling") - podaljšanje bančne garancije
Neodvisna bančna garancija načeloma omogoča izplačilo tudi na podlagi neutemeljenega zahtevka, ker se ne preverja ali je resnično prišlo do kršitve temeljnega posla. To pravilo pa ni absolutno in v določenih redkih primerih lahko banka garant zavrne izplačilo, če je zahtevek očitno neutemeljen. Neutemeljenost pa mora izhajati že iz samega zahtevka za unovčenje, tako da jo lahko banka garant prepozna tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov.