motenje posesti - soposest - varstvo med več posestniki - sodno varstvo posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da je toženka, s tem ko je zamenjala ključavnico vhodnih vrat stanovanjske hiše, tožniku onemogočila pred tem nemoten dostop in ga pri tem motila v izvrševanju njegove soposesti stanovanjske hiše, ki jo je do takrat izvrševal.
ustavitev postopka zavarovanja - nedovoljena pritožba - umik predloga za začasno odredbo - odločitev o ugovoru
Predhodno izpodbijani sklep z dne 10. 2. 2022 se je glasil natanko tako, da se ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in se razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja. Za nasprotovanje temu sklepu s predhodno pritožbo tožena stranka nima pravnega interesa in sodišče prve stopnje jo je utemeljeno zavrglo.
soglasje k pogodbi - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - priznanje dolga - navidezen pravni posel - odstop terjatve (cesija) - neverodostojnost priče - jasen izrek
Izjavo dolžnika o priznanju dolga je, skladno s sodno prakso, treba razlagati ozko, "le kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja, kar pa ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja, ali tega, da se je dolžnik odpovedal vsem možnim ugovorom iz temeljnega razmerja".
Če bi navidezna pogodba oziroma pogodba, sklenjena brez potrebnega soglasja, po svoji vsebini in namenu nasprotovala tudi temeljnim moralnim načelom, bi bilo treba tudi pri obravnavanju kondikcijskih zahtevkov iz nenastalih pogodb opraviti preizkus utemeljenosti vrnitvenega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.
Ko sta nepošteni obe stranki, ni nikakršnega razloga za zavrnitev kondikcijskega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.
napotitev dediča na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - spor o obsegu zapuščine - stanovanje - zemljiškoknjižni podatki - predmet prodajne pogodbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - stranka, katere pravica je manj verjetna - tehtanje pravic - publicitetno načelo
Kadar med dediči pride do spora o obsegu zapuščine, je po 212. členu ZD prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev stranke na pravdo (ali na upravni postopek) obligatorna.
V skladu s prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.
Tožnik je sicer res tožbo oddal pred iztekom 30-dnevnega roka za vložitev tožbe, vendar jo je kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi poslal nepristojnemu organu, na naslov sodišča pa je bila s strani toženca odstopljena 21. 4. 2022, to pa je že po izteku roka za vložitev tožbe. Zato se tožnik ne more uspešno sklicevati na to, da je tožbo vložil pravočasno.
pogodba o delu - aktivna procesna legitimacija - popis del - predračun - vzrok za napako
Razlogi sodbe o tem ali so po pogodbi opravljena dela tožene stranke tudi vzrok (razlog) za zamakanje so nejasni, kontradiktorni in pomanjkljivi do te mere, da izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - pavšalne pritožbene navedbe
Tudi če je stečajni dolžnik pričakoval večji priliv iz naslova sklenjene podjemne pogodbe, bi se moral zavedati, da ima neporavnane obveznosti iz predhodno sklenjenih posojilnih pogodb. Dolžnik pa je prevzemal nove obveznosti (sklenil je še tri nove posojilne pogodbe), dodatnih sredstev pa ni pridobil. Pošten dolžnik v taki situaciji novih obveznosti ne bi prevzemal, temveč bi nadejana sredstva namenil poplačilu obstoječih posojil.
neupravičena pridobitev - pogodba o finančnem leasingu - zamuda s plačilom obrokov - stroški izterjave dolga - pravna podlaga - pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - višina stroškov - trditveno in dokazno breme
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za prehod premoženja brez pravne podlage, saj je pravna podlaga za prevalitev stroškov izterjave v določilu 7.13 splošnih pogojev pogodbe. Pritožnica ne navaja, da jo pogodba oziroma splošni pogoji pogodbe ne zavezujejo. Zato ni ovir, da se navedeno določilo ne bi uporabilo. Tožnik je sicer navajal, da so stroški izvensodne izterjave enormni, vendar je toženec natančno opisal njihov nastanek in predložil specifikacijo (računi D., d. o. o., pooblastilo za izterjavo dolga, dano družbi D., d. o. o. – detektivu E. E. s pregledom plačil terjatev in prevzemnim zapisnikom ter obračuni). Tožnik je priznal, da je s plačili zamujal in da ga je nekajkrat obiskal izterjevalec (pri čemer se je po toženčevem pojasnilu izkazalo, da je šlo za detektiva z licenco), toženčevi specifikaciji ni (več) izrecno ugovarjal, niti ni izpodbijal posameznih postavk zaračunanega zneska. S tem se pokaže, da je imel toženec pravno podlago za zaračunavanje stroškov izterjave tožniku, tožnik pa tudi ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, ki se je prevalilo nanj, da bi izpodbil višino zaračunanih stroškov. Zgolj z navedbami, da gre za enormne stroške, po predloženi toženčevi konkretizaciji ne more uspeti.
ZPIZ-2 člen 183.. ZPIZ-2H člen 3, 3/1.. URS člen 14, 50.
predčasna pokojnina - ponovna odmera pokojnine - neprava obnova postopka - pravnomočna in dokončna odločba upravnega organa - dokup zavarovalne dobe - enakost pred zakonom
Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse dotedaj, dokler dokup ni izveden oziroma so plačani prispevki. Pravico do vštetja takšne dobe se pridobi šele s plačilom prispevkov, kar se upošteva po pogojih veljavnih v času njene pridobitve. Povsem ustrezno je tako sklicevanje sodišča na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 327/2016 z dne 23. 5. 2017). Ker je ključno, da tožnik odmerjenih prispevkov za dokup dobe ni izvedel vse do konca veljavnosti ZPIZ-1, posledično to pomeni, da takšne dobe toženec ne more upoštevati kot to zahteva tožnik.
Neposredno zaslišanje je zlasti potrebno v zadevah, v katerih dejansko stanje posega na strokovno zahtevna področja, ki zahtevajo kompleksen pristop strokovnjakov zaradi odstranitve vsakršnega dvoma o pravilnosti ali popolnosti mnenja. Potrebno je tudi kadar je uspeh v pravdi odvisen izključno od mnenja izvedenca. Pravica strank, da izvedencem postavljajo vprašanja na obravnavi (drugi odstavek 289. člena ZPP) ima tem večjo težo, čim večja je povezanost med izvedenskim mnenjem in odločanjem o zahtevku. Včasih more šele sosledje vprašanj in odgovorov, ki ga omogoča le usten dialog, odgovoriti na pomisleke in odpraviti (ali potrditi) dvome v pravilnost in popolnost mnenja. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko ni zaslišalo izvedenke, kršilo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
motenje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženca trditvenega bremena, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo instituta samopomoči v smislu 31. člena SPZ, nista zmogla. Pravilno je namreč ugotovilo, da toženca sploh nista pojasnila, katero je bilo tisto ravnanje tožnice in kdaj točno je bilo storjeno, na katerega sta toženca reagirala z uporabo instituta samopomoči, in tako tudi ni mogoče preveriti, ali bi ravnanje tožencev predstavljajo takojšen odziv na predhodno ravnanje tožnice, ki bi pomenilo motenje soposesti. Posledično je na mestu zaključek prvostopenjskega sodišča, da pri ravnanju tožencev s postavitvijo zapornice čez dovozno cesto ni mogoče govoriti o samopomoči in da so tovrstne navedbe tožencev neutemeljene.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. ZPP člen 337, 337/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - reorganizacija - izbira presežnega delavca - ocena delovne uspešnosti - bolniški stalež - diskriminacija - pritožbene novote
Toženka tožnici ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za delo na drugem delovnem mestu. Bistveno je, da je toženka dokazala, da tožnici ni mogla zagotoviti dela na njenem delovnem mestu, saj je ukinila delovno mesto, za katero je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in tudi funkcijo pooblaščenega obdelovalca osebnih podatkov, ki jo je tožnica dejansko opravljala v okviru tega delovnega mesta.
preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - maščevanje uradni osebi - grožnja z napadom na življenje in telo - resnost grožnje - grožnja z ustrelitvijo - ogrožena osebna varnost - kaznivo dejanje grožnje - načelo specialnosti
Pritožbeno sodišče se strinja s presojo v izpodbijani sodbi, da že sama grožnja z ustrelitvijo v povezavi s spremljajočimi okoliščinami (obtoženčeva jeza, vpitje, razburjenost, nakazana primerjalna vrednost oškodovankinega življenja in znesek odmerjene globe) vsebuje konkretno ogrozitev osebne varnosti ter da se zadevi po opisu dejanja bistveno razlikujeta, saj v sami vožnji za uradno osebo ni konkretne ogrozitve uradne osebe, zaradi česar bi morala biti po stališču vrhovnega sodišča izrecno konkretizirana dejanska nevarnost za uradno osebo, saj iz samega očitanega ravnanja takšna nevarnost ni izhajala.
ZIZ člen 24, 24/3, 24/4, 56a, 170, 170/2. URS člen 23, 23/1.
zaznamba izvršbe - izvršba na nepremičnino - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini - zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - pozneje pridobljena lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini med izvršilnim postopkom - novi lastnik kot dolžnik - učinek zaznambe izvršbe - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - prehod terjatve ali obveznosti - sklep o nadaljevanju izvršbe - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - hipotekarni (realni) dolžnik - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - položaj hipotekarnega dolžnika - možnost ugovora novega dolžnika - pravica do sodnega varstva
Pravna podlaga, na kateri je pritožnik kot nov lastnik nepremičnine odgovoren za dolg, ki ga ima dolžnik do upnika, je v določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ, ki določa, da z zaznambo izvršbe pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Ker je pritožnik na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, pridobil lastninsko pravico šele med izvršilnim postopkom, je torej že po samem zakonu vstopil v izvršbo. Pomembno pa je, da za vtoževani dolg odgovarja le z med izvršbo pridobljeno nepremičnino, ne pa tudi z drugimi sredstvi izvršbe. Prav to je v nasprotju z osebnim dolžnikom bistveno za položaj hipotekarnega dolžnika.
Ko torej že sam zakon določa vstop novega dolžnika (zaradi tega, ker je po zaznambi izvršbe pridobil nepremičnino, ki je predmet izvršbe), tako ni potreben upnikov predlog, ampak mora iz pojasnjenih razlogov že samo sodišče izdati sklep o nadaljevanju izvršbe, kot je pravilno postopalo tudi sodišče prve stopnje. S takim sklepom se hipotekarnemu dolžniku omogoči, da je seznanjen, da se bo izvršba sedaj nadaljevala tudi z njim. To mu omogoči, da vloži ugovor po 56.a členu ZIZ, kar pa pomeni, da se mu zagotovi ustavna pravica dostopa do sodnega varstva, ki jo zagotavlja prvi odstavek 23. člena Ustave RS (prim. Odločba Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010).
ZPP člen 41.. ZST-1 člen 18, 19, 19/1, 19/2.. ZZK-1 člen 234.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - odmera sodne takse - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - ničnost pogodbe - izbrisna tožba - podrejen tožbeni zahtevek
S tem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, s tem pa je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 19. člena ZST-1, v zvezi s 41. členom ZPP), pri tem pa ne pride v poštev določba 18. člena ZST-1, saj pri izbrisnem zahtevku ne gre za podrejen tožbeni zahtevek, kot to zmotno v pritožbi navaja tožeča stranka.
zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - obrazložitev neuporabe milejših ukrepov - čas trajanja ukrepa - ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih
Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca pravilno ugotovilo, da pod vplivom psihotičnih doživljanj obstaja nevarnost, da bi udeleženka tudi povsem nevtralna dejanja drugih ljudi ali dejanja ljudi, ki bi ji hoteli pomagati, razumela kot njej sovražna in odreagirala s heteroagresivnim ravnanjem, kar se je zgodilo ob sprejemu v psihiatrično bolnišnico. Po prihodu iz bolnišnice hitro opusti jemanje predpisanih ji zdravil, kar ima za posledico, da se njeno psihično stanje hitro poslabša, s tem pa udeleženka hudo ogroža svoje zdravje, kot tudi zdravje drugih ljudi.
Nejemanje predpisane ji terapije lahko tudi pripelje do kronifikacije njene duševne motnje in poslabša možnosti izboljšanja stanja bolezni. Zato potrebuje 24 urni nadzor in varovanje, da se njeno stanje umiri. V trenutnem stanju duševne motnje zato druge oblike zdravljenja pri njej ne pridejo v poštev.
Pravna teorija ter sodna praksa sicer podpirata stališče, da stroškovna posledica iz prvega odstavka 158. člena ZPP ne nastopi zgolj pri izrecnem umiku tožbe, temveč tudi v primerih, v katerih tožba po samem zakonu šteje za umaknjeno (na primer tretji odstavek 105.a člena ZPP). Ker pa citirana določba uporabe 155. člena ZPP ne izključuje, pa je potrebno pretehtati še, ali so bili priglašeni stroški za pravdo potrebni. Litispendenca oziroma visečnost pravde nastopi le z vročitvijo tožbe s pozivom, da tožena stranka odgovori nanjo. Pred tem trenutkom pa potrebni pravdni stroški za odgovor na tožbo, četudi je bil ta zaradi dejanske seznanitve s to tožbo v okviru drugega pravdnega postopka med pravdnima strankama dejansko vložen, ne morejo nastati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00059081
ZKP člen 4, 4/1, 8, 8/1, 8/4. KZ-1 člen 54, 54/1, 54/2. ZNPPol člen 19.
nadaljevano kaznivo dejanje - istovrstno kaznivo dejanje - uporaba svojega jezika v kazenskem postopku
Vrhovno sodišče je v odločbi z dne 5. 5. 2011, opr. št. I Ips 1/2011 presodilo, da ker gre pri konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja za fikcijo, da je bilo storjeno le eno kaznivo dejanje, mora biti njena uporaba, da ne bi privedla do neupravičenega privilegiranja storilcev kaznivih dejanj, nujno zadržana in skladna s kriminalnopolitičnimi izhodišči. Prav do takšne situacije pa bi v obravnavanem primeru, ko sta obtoženca še v kazenskem postopku pri drugih sodiščih zaradi številnih istovrstnih kaznivih dejanj, prišlo.
Določba 8. člena ZKP se torej po vsebini nanaša na udejanjenje pravice do uporabe svojega jezika pri sodnih dejanjih. V zvezi z aktivnostmi policije in zakonske podlage njihovega delovanja v okviru določbe 148. člena ZKP, katerega rezultat so tudi konkretni uradni zaznamki napravljeni v zvezi z njihovimi ugotovitvami in izjave obtožencev, pa gre izpostaviti, da ravnanja policije niso sodna dejanja, zato obtožencema v zvezi s tem tudi pravice iz 8. člena ZKP niso mogle biti kršene, ker se ta nanaša na uporabo svojega jezika pri sodnih dejanjih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00059375
URS člen 23, 23/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. ZIZ člen 15.
pravica do naravnega sodnika - sestava sodišča - predodelitev spisa - podpis odločbe - izdaja odločbe
Drugi odstavek 23. člena Ustave RS zagotavlja pravico do naravnega oziroma zakonitega sodnika, in predpisuje, da lahko v zadevi sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Ta ustavna določba je v civilnih postopkih urejena kot absolutna bistvena kršitev postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki se v izvršbi uporablja v zvezi s 15. členom ZIZ, in sicer gre za kršitev, če je bilo sodišče nepravilno sestavljeno.
Ta izvršilna zadeva je bila najprej dodeljena sodnici C. C., kasneje med postopkom pa predodeljena sodnici B. B., ki je tudi razpisala spletno javno dražbo. Podpis spornega sklepa je neobičajen, saj je z njega razvidno, da je sklep izdala sodnica B. B., zanjo pa podpisala sodnica C. C. Letni razpored dela sodišča določa, da v primeru odsotnosti sodnico B. B. v zadevah In vpisnika nadomešča sodnica C. C., a vendar slednji letni razpored ne daje pravne podlage, da zgolj podpisuje sodne odločbe, ki jih sicer izda sodnica B. B. V primeru odsotnosti sodnice B. B., bi sodnica C. C. skladno z letnim razporedom dela namesto sodnice B. B. lahko opravljala vsa procesna dejanja, ne more pa na tej podlagi zgolj podpisati sodne odločbe, ki je ni sama izdala.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatornost pogodbe - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - načelo enake vrednosti dajatev - darilni namen - psihično stanje - dopustna kavza - konverzija
V nadaljevanju pa je bilo potrebno tudi ugotavljati, ali je podan element aleatornosti - tveganja. Ena od bistvenih značilnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, namreč je prav aleatornost. To, kot je bilo že zgoraj navedeno, pomeni, da korist oziroma breme pogodbenih strank v trenutku sklenitve pogodbe nista določljiva. Pri aleatornih pogodbah je namreč tveganje del pogodbene podlage. Stranki ne moreta vedeti, kolikšne bodo medsebojne obveznosti, saj je to odvisno od tega, kako hudo bo preživljanec bolan in obnemogel in koliko časa bo treba zanj skrbeti. Prvina tveganosti izhaja iz dejstva, da je trenutek smrti vselej negotov. Tveganost je glede na stanje preživljanca (njegovo starost, zdravje) lahko bolj ali manj intenzivna. Pritrditi je pritožbi, da je bila v obravnavanem primeru sicer manj intenzivna že zaradi starosti toženke, kar pa še ne pomeni, da element aleatornosti ni bil podan, predvsem upoštevaje dejstvo, da bi pokojna zaradi svojega zdravstvenega stanja po prihodu iz bolnišnice bila potrebna obširne (verjetno paliativne) pomoči s strani toženke.