V tem primeru gre za dokončno in pravnomočno odločbo, s tem da je od odmere pokojnine preteklo že več kot 20 let. V tem primeru ni podana pravna podlaga niti v določbi 183. člena ZPIZ-2, da bi se ponovno presojala odločba, s katero je bilo odločeno o odmeri invalidske pokojnine. Zamujen je namreč desetletni rok določen v 183. členu ZPIZ-2. Razen tega pa tožnik neprave obnove postopka po 183. členu ZPIZ-2 pri toženi stranki niti ni uveljavljal. Zahteval je namreč ponovno odmero po 401.a členu ZPIZ-2.
Tožniku, ki je bil pretežni del zavarovan po drugem oziroma tretjem odstavku 10. člena ZPIZ/83, so bile že priznane pravice ob ugotovitvi, da je bil zavarovan za širši obseg pravic in posledično mu je bila tudi invalidska pokojnina odmerjena od najnižje pokojninske osnove, ne pa od dejanske pokojninske osnove, saj bi bila v tem primeru invalidska pokojnina nižja.
gospodarski spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljeni pritožbeni razlogi
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje v postopku v sporu majhne vrednosti, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.
ZPIZ-2 člen 27, 27/4, 178.. URS člen 2, 14, 14/2, 125, 155.. ZS člen 3, 3/1.
odmera starostne pokojnine - sprememba pokojninske zakonodaje - uporaba veljavnega zakona
V obravnavani zadevi je pomembno ne samo to, kdaj je tožnik izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ampak tudi to, kdaj je vložil zahtevo za priznanje te pravice. Postopek za uveljavitev pravice iz obveznega zavarovanja, kamor sodi tudi pravica do starostne pokojnine, se skladno z določbo 178. člena ZPIZ-2 začne na zahtevo zavarovanca in je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavitev pravice. Glede na splošna pravna načela se za posamezne pravice upoštevajo predpisi, veljavni na dan vložene zahteve, razen če ni za posamezno pravico posebej in drugače določeno.
Glede na načelo prilagajanja prava družbenim razmeram kot eno izmed načel pravne države določeno v 2. členu Ustave RS, zakonodajalec lahko enak položaj pravnih subjektov v različnih zaporednih časovnih obdobjih uredi različno. To pa ne pomeni, da je ravnanje v neskladju z 2. odstavkom 14. člena Ustave RS, niti ni v nasprotju s 155. členom Ustave RS, saj se ZPIZ-2 uporablja le za naprej in ne za nazaj.
ZPIZ-2 člen 11.. ZUP člen 260, 260-1, 263, 263/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do invalidske pokojnine - obnova postopka - novo dejstvo - subjektivni rok - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrženje dela tožbe
Tožnik je predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 12. 10. 2018, vložil 9. 6. 2020 iz razloga, ker mu bosanski nosilec zavarovanja invalidsko pokojnino izplačuje od 18. 3. 2011 dalje. Slednje dejstvo v predmetni zadevi ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 1. točke 260. člena ZUP-a. Torej starega novega dejstva, ki ga tožnik nebi mogel uveljavljati v pravnomočno končanem postopku o priznani pravici do invalidske pokojnine od 1. 1. 2015 dalje. Tudi sicer bi glede na 263. člen ZUP-a lahko obnovo uveljavljal le v enomesečnem subjektivnem roku.
Glede na to, da je predmet socialnega spora presoja zakonitosti posamičnih upravnih aktov o zavrženem predlogu za obnovo upravnega postopka, ni procesne predpostavke za vsebinsko sojenje o tožbi v delu zahtevka, ki se nanaša na priznanje pravice do invalidske pokojnine od 18. 3. 2011 dalje. Ta del zavrnilne sodbe nima dejanskih niti pravnih razlogov. Gre za bistveno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Ker je na to kršitev pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 358. člena ZPP v tem delu sodbo spremenilo in tožbo o vtoževani invalidski pokojnini od 18. 3. 2011 dalje, zavrglo.
motenje posesti - motilno dejanje - dotedanji način izvrševanja posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženca trditvenega bremena, da so bili v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za uporabo instituta samopomoči v smislu 31. člena SPZ, nista zmogla. Pravilno je namreč ugotovilo, da toženca sploh nista pojasnila, katero je bilo tisto ravnanje tožnice in kdaj točno je bilo storjeno, na katerega sta toženca reagirala z uporabo instituta samopomoči, in tako tudi ni mogoče preveriti, ali bi ravnanje tožencev predstavljajo takojšen odziv na predhodno ravnanje tožnice, ki bi pomenilo motenje soposesti. Posledično je na mestu zaključek prvostopenjskega sodišča, da pri ravnanju tožencev s postavitvijo zapornice čez dovozno cesto ni mogoče govoriti o samopomoči in da so tovrstne navedbe tožencev neutemeljene.
motenje posesti - soposest - varstvo med več posestniki - sodno varstvo posesti
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in zaključilo, da je toženka, s tem ko je zamenjala ključavnico vhodnih vrat stanovanjske hiše, tožniku onemogočila pred tem nemoten dostop in ga pri tem motila v izvrševanju njegove soposesti stanovanjske hiše, ki jo je do takrat izvrševal.
zahteva za sodno varstvo - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zavrnitev predlaganih dokazov - kršitev pravice do izjave v postopku - pravica do poštenega postopka - izvedba dokaznega postopka
Vendar kljub temu iz izpodbijane sodbe izhaja, da je prvostopenjsko sodišče dokazno oceno v izpodbijani sodbi oprlo zgolj na dokaze, ki jih je sodišču predložil prekrškovni organ, gre pa za odgovorni osebi pravne osebe in pravni osebi obremenilne dokaze, do katerih se v postopku pred sodiščem nista mogli opredeliti, s čemer jima je bila kršena pravica do izjave o vsem procesnem gradivu, ki utegne vplivati na njun pravni položaj oziroma pravica, da lahko zavzameta stališče, tako glede dejanskih, kot tudi pravnih vidikov nanju naslovljenega očitka.
ZSVarPre člen 2, 6, 6/1, 6/3, 6/4, 8, 26, 26/1, 26/1-3, 28, 28/1.. ZIUZEOP člen 34, 34/5.
denarna socialna pomoč - izpolnjevanje pogojev - minimalni dohodek prosilca - izključitveni razlog - epidemija - COVID-19
Tožnici ni mogoče očitati, da ni naredila vsega, da bi si izboljšala materialni in finančni položaj in si zagotovila preživetje. Ravno nasprotno. Z doseganjem minimalnega dohodka po delnem prestrukturiranju B. d. o. o. je iskala načine, kako izboljšati svoj socialni položaj. Po razglasitvi epidemije COVID-19 meseca marca 2020 brez lastne krivde več ni uspela ustvariti niti minimalnega dohodka, kot je prepričljivo utemeljeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe.
V obravnavanem primeru pritožba nadalje ne more uspešno zatrjevati, da bi si morala tožnica materialno eksistenčni položaj najprej zagotoviti z uveljavitvijo pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti. Ker že pred nastankom obravnavanega socialnega primera ni imela poravnanih prispevkov in davkov, pravice do nadomestila za brezposelnost ne bi mogla uspešno uveljaviti.
Glede na vsebino in obseg druge pripravljalne vloge z dne 10. 6. 2021 ne gre za vlogo, ki jo je mogoče oceniti z 225 točkami. Gre namreč za vlogo – dopis, ki zgolj povzema ugotovitve sodnega izvedenca ter sodišču sporoča, da mnenje sodnega izvedenca sprejema in ne podaja novih dokaznih predlogov, prav tako pa ne navaja novih, za rešitev zadeve relevantnih dejstev. Vloge z dne 10. 6. 2021 tako po obsegu in vsebini ni mogoče šteti za pripravljalno vlogo iz 2. točke 15. tarifne številke OT, temveč jo je ob pravilni uporabi 155. člena ZPP iz vsebinskega in stroškovnega vidika mogoče vrednotiti zgolj s 50 točkami na podlagi 3. točke 39. tarifne številke OT, kot predlaga pritožba.
začasna nezmožnost za delo - predhodni postopek kot procesna predpostavka - zavrženje tožbe
Sodišče nima izvirne pristojnosti za sojenje o začasni nezmožnosti za delo ali nadomestilu za bolniški stalež, če pred tem pravica ni uveljavljana v predsodnem upravnem postopku. Socialni spor je po definiciji v 58. členu ZDSS-1 spor o pravicah, obveznostih in pravnih koristih, v katerem se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil. Glede na 63. člen ZDSS-1 je socialni spor dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - pavšalne pritožbene navedbe
Tudi če je stečajni dolžnik pričakoval večji priliv iz naslova sklenjene podjemne pogodbe, bi se moral zavedati, da ima neporavnane obveznosti iz predhodno sklenjenih posojilnih pogodb. Dolžnik pa je prevzemal nove obveznosti (sklenil je še tri nove posojilne pogodbe), dodatnih sredstev pa ni pridobil. Pošten dolžnik v taki situaciji novih obveznosti ne bi prevzemal, temveč bi nadejana sredstva namenil poplačilu obstoječih posojil.
načelo formalne legalitete - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Sodišče v izvršilnem postopku zgolj prisilno izvršuje obveznost, kot je določena v izvršilnem naslovu, pri tem pa ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine.
ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 147, 148, 149.
invalidnina za telesno okvaro - vzrok telesne okvare - izvedensko mnenje - sprememba pokojninske zakonodaje
Sodišče prve stopnje je zadevo presojalo po materialnem predpisu, ki je bil v veljavi v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Kasneje je bila sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J), ki določa, da se še naprej uporabljajo določbe 143. do 149. člena ZPIZ-1, po katerih se lahko invalidnina za telesno okvaro pridobi tudi v primeru, ko gre za poškodbo izven dela oziroma bolezen. Ali tožnik izpolnjuje pogoje po določbah omenjene novele, pa je lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki.
soglasje k pogodbi - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - priznanje dolga - navidezen pravni posel - odstop terjatve (cesija) - neverodostojnost priče - jasen izrek
Izjavo dolžnika o priznanju dolga je, skladno s sodno prakso, treba razlagati ozko, "le kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja, kar pa ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja, ali tega, da se je dolžnik odpovedal vsem možnim ugovorom iz temeljnega razmerja".
Če bi navidezna pogodba oziroma pogodba, sklenjena brez potrebnega soglasja, po svoji vsebini in namenu nasprotovala tudi temeljnim moralnim načelom, bi bilo treba tudi pri obravnavanju kondikcijskih zahtevkov iz nenastalih pogodb opraviti preizkus utemeljenosti vrnitvenega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.
Ko sta nepošteni obe stranki, ni nikakršnega razloga za zavrnitev kondikcijskega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.
ZPP člen 7, 212, 286, 286/3, 286/4. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (2012) člen 11, 11/1, 11/4, 12, 12/1, 12/6, 12/9, 14, 14/1.
plačilo okoljske dajatve zaradi odvajanja odpadnih komunalnih voda - zavezanec za plačilo dajatve - osnova za izračun - uporabnik - prekluzija - pogoj nekrivde - davčni inšpekcijski nadzor - spletna stran - pomanjkljiva trditvena podlaga - prevalitev procesnega trditvenega bremena - informativni dokaz
Pogoj nekrivde zajema tako položaj, ko stranka za določena dejstva in dokaze v času prvega naroka ni vedela, čeprav so tedaj že obstajali, kot tudi položaj, ko je stranka za določena dejstva in dokaze v času prvega naroka že vedela, vendar jih sodišču ni predložila, ker še ni mogla pričakovati, da bodo relevantna.
Tožena stranka je z navedbami, da je spletna stran, na podlagi katere je tožeča stranka pridobila podatke o številu uporabnikov in času obratovanja, napačna, procesno trditveno (in dokazno) breme ponovno prevalila na tožečo stranko. Ker pa slednja nato ni podala več nobenih drugih trditev (npr. da ne gre za napačno spletno stran; da tudi iz aktualne spletne strani tožene stranke izhajajo ti podatki; da so bili zatrjevani podatki potrjeni s pričami ali ogledom itd.), trditvenega bremena glede pravno odločilnih dejstev (števila uporabnikov in časa obratovanja) ni izpolnila.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pobot v izvršilnem postopku - materialni pobot - ugovor ugasle pravice - predhodna odredba
Pravnomočno prisojena terjatev nikakor ne more biti sporna. OZ tudi nima določbe, ki bi dolžnika kakorkoli omejevala glede časa, v katerem lahko uveljavlja upnikovi terjatvi v pobot svoje nasprotne terjatve. Sam se odloči kaj bo storil s pravnomočno prisojeno terjatvijo, lahko tudi nič. Sicer jo lahko izterja ločeno od nasprotne terjatve upnika, lahko jo pobota.
Dejanska etažna lastnina v obliki nedokončane etažne lastnine ali navidezne solastnine po ustaljeni sodni praksi uživa sodno varstvo. Takih razmerij ni mogoče reševati z institutom delitve solastnine v okviru 70. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ampak na podlagi 107. člena SPZ.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - po uradni dolžnosti začet postopek - skrbnik za poseben primer - dopolnitev predloga - poizvedbe - Center za socialno delo (CSD)
Naziranje CSD, da skrbnika za posebni primer ni (več) mogoče postavljati osebam z (dolgotrajnejšimi) težavami v razsojanju in da je tak primer absolutno izvzet iz upravnega postopka, je zmotno in pretirano.
Za začetek oficioznega postopka je nujna sodna presoja, ki jo napravi sodnik in ki jo mora izraziti navzven z izdajo obrazloženega sklepa o začetku postopka. Sodišče ga izda po tem, ko tudi na podlagi izvedenih primernih predhodnih procesnih dejanj (npr. poizvedbe o stanju in obravnavi osebe pred CSD ali pri osebnem zdravniku) oceni, ali obstajajo utemeljeni razlogi oziroma potreba po skrbništvu. Iz podatkov spisa izhaja, da je v obravnavanem primeru sodišče začelo opravljati potrebne poizvedbe pri CSD šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Sklepa o uvedbi postopka po uradni dolžnosti ni izdalo. Prav tako še ni opravilo obveznega zaslišanja osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, oziroma vsaj poskusa zaslišanja te osebe, pa tudi naroka ne. Torej je izpodbijani sklep napačen oziroma vsaj preuranjen. Dokaz z izvedencem psihiatrične stroke sodišče praviloma izvede šele po opravljenem zaslišanju – pogovoru z osebo in po opravljenem naroku.
Meja med potrebo po skrbništvu za osebo ali med imenovanjem skrbnika za posebni primer se izkazuje v trajnosti in celovitosti nalog, ki jih je treba opraviti za osebo, da je zanjo ustrezno poskrbljeno. Kadar gre za časovno omejene, dovršne naloge ali za urejanje posameznih zadev, je primernejše oziroma lahko zadošča že imenovanje skrbnika za posebni primer (ki je milejše sredstvo, ki v ustreznem obsegu zadosti potrebi po varstvu in pomoči osebi.
ZGD-1 člen 322, 322/1, 322/2, 326. ZFPPIPP člen 151.a, 172.
izredna revizija - namen zakona - prisilna poravnava - položaj večinskega delničarja
Zaradi začetka upniške prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem institut izredne revizije ni spremenil namena iz varovanja manjšinskih delničarjev v varovanje "na nek način" manjšinskega, dejansko večinskega delničarja, ki zaradi pravnih posledic po 151.a členu ZFPPIPP ne more izvrševati kapitalskih pravic in vplivati na organe upravljanja ter imenovanje revizorja. Izredna revizija tudi ni namenjena večinskemu delničarju za izpodbijanje domnevne insolventnosti, čeprav ta kot predlagatelj izpolnjuje minimalne formalne pogoje.