Višje sodišče ugotavlja, da je izvedensko mnenje, ki ne vsebuje meritev gibljivosti (podatkov izmer vseh gibov) poškodovanega sklepa v primerjavi z nepoškodovanim zdravim sklepom, nepopolno oz. toliko pomanjkljivo, da ga ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče preveriti, ali je omejena gibljivost sklepa res 1/3 ali morebiti manj. Šele podatki o meritvah gibljivosti poškodovanega zapestja v primerjavi z zdravim bodo omogočili preizkus, ali je gibljivost zapestja pri tožniku res zmanjšana v polnem obsegu 1/3, kot je zaključil izvedenec. Nenazadnje je presoja o dokazani stopnji invalidnosti in s tem procent zavarovalne vsote (zavarovalnine) v pristojnosti sodišča, ki mora odločitev sprejeti na podlagi pravilne razlage vsebine določb pogodbenega materialnega prava (Tabela).
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - dokazna ocena
Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev fizičnega nasilja v družini sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, ali da kaj trpi in ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje ter ji povzroča bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije
Sodišče prve stopnje je pravilno dopustilo stransko intervencijo vseh treh stranskih intervenientov. Če bi se v tem postopku ugotovilo, da so izvajali trpinčenje in bi bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, bi zoper njih lahko uveljavljala regresne zahtevke (tretji odstavek 147. člena OZ). Ker jim grozi regres, je s tem podan njihov pravni interes za vključitev v odškodninsko pravdo (prvi odstavek 199. člena ZPP), saj vsebina sodbe iz te pravde posredno vpliva na njihov pravni položaj. Pri tem obseg oziroma število očitanih ravnanj trpinčenja posameznemu stranskemu intervenientu pri presoji obstoja pravnega interesa ni odločilen. Prav tako zgolj dejstvo, da so imeli omenjeni delavci možnost podati izjavo v postopku zaradi prijave trpinčenja pri toženi stranki, ni razlog, da bi jim odvzeli možnost sodelovanja v postopku.
V konkretnem primeru je bilo pravilno ugotovljeno, da povečini že posamezna očitana ravnanja nimajo nikakršne negativne konotacije oziroma iz dokaznega postopka ne izhaja niti, da bi se dejansko zgodila. V preostalem pa ni mogoče zaključiti, da bi ravnanja kot celota predstavljala ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku.
ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Pripor je edini omejevalni ukrep, ki v smislu 20. člena Ustave Republike Slovenije pride v poštev za zagotovitev varnosti ljudi in njihovega premoženja. Milejši omejevalni ukrepi, ali niso ukrepi za preprečitev ponovitvene envarnosti, ali pa ne bi dosegli željenega učinka, saj vsak milejši ukpre terja voljo in željo obdolžencev, da s kaznivimi dejanji ne nadaljujejo.
Ni sporno, da je bila pogodba z 11. 1. 1991 overjena šele 24. 12. 2018, kar je po datumu pričetka učinkovanja hipoteke. Za pravilno uporabo izpostavljenih določb ZVEtL-1, ki ureja razbremenitev prenosa hipoteke na posamezni del stavbe, je odločilna izpolnitev (še dodatnega) pogoja overitve listine o pravnem poslu.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz d.o.o. - razlogi za izključitev družbenika - porušeni odnosi med družbeniki - nekonkretizirane trditve - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je za bistveno štelo to, da toženec ne vodi podjetja oziroma poslov družbe, kar bi naj bil skupni namen družbenikov ob ustanovitvi. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri se lahko izključitveni razlogi v skladu s 501. členom ZGD-1 nanašajo tudi na vodenje podjetja in ne le upravljanje družbe, je po presoji višjega sodišča vsaj za obravnavani primer preveč ekstenzivna in v neskladju s stališči obstoječe sodne prakse. Okoliščine primera tudi niso tako posebne, da bi narekovale odstop od sodne prakse. Odločitev prvostopenjskega sodišča je predvsem v nasprotju z namenom instituta izključitve družbenika kot skrajnega sredstva in zahtevo, da se morajo izključitveni razlogi nanašati na družbenika osebno. Višje sodišče se sicer strinja z oceno, da so odnosi med družbenikoma porušeni in medsebojnega zaupanja ni več. Vendar zgolj to zahtevka na izključitev družbenika ne utemeljuje.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-4.. ZODPol člen 95, 95/1, 95/2, 95/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. OZ člen 2, 3, 9.
povračilo stroškov izobraževanja - stvarna pristojnost - delovni spor - kandidat za policista - pogodba o izobraževanju - načelo pogodbene svobode - načelo dispozitivnosti - dolžnost izpolnitve
Glede pravice do izobraževanja v ZODPol ni določb, na podlagi katerih bi se pravice do izobraževanja v Policiji že zaposlenega delavca ne štelo za pravico iz delovnega razmerja, temveč za kakšno drugo pravico. Obravnavani spor za povrnitev stroškov izobraževanja delavca, ki izhaja iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencem, se šteje za individualni delovni spor po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, t. j. spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, o katerem je pristojno odločati delovno sodišče. To potrjuje tudi stališče sodne prakse v primerljivih zadevah, ki spore zaradi vračila stroškov izobraževanja iz delovnega razmerja opredeljuje kot delovne spore (prim. III R 20/2007 in VIII R 37/2008).
Zmotno je stališče pritožbe, da toženec ni dolžan vrniti stroškov izobraževanja, ker je za opravljeno dejansko delo prejel plačo. Po drugem odstavku 95. člena ZODPol je udeleženec izobraževanja dolžan policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o izobraževanju, ne zaključi izobraževanja. Tožeča stranka je upravičena zahtevati povrnitev tistega, kar je izplačala tožencu za čas odobrenega izobraževanja oziroma praktičnega usposabljanja v policijskih enotah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059827
KZ-1 člen 196, 196/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji
V zaključni besedi je zagovornica zdravstveno stanje obdolženca le mimogrede omenila, ko je navajala, da se obdolženec še naprej trudi za poravnavo svojih obveznosti in kljub zdravstvenim težavam še opravlja delo ter svoje dejanje obžaluje. Predlagala je še, da sodišče kazen zapora izvrši v alternativni obliki (t. i. vikend zapor), čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako obramba kot sodišče so torej bili seznanjenimi z določenimi zdravstvenimi težavami obdolženca, ki pa očitno niso imele tolikšne teže, da bi obramba v tej smeri predlagala kakšne dokaze in zato tudi sodišče utemeljeno te okoliščine ni upoštevalo kot olajševalne.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - jasna pogodbena določila - višina dodatka
Tožnica v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od 6. 9. 2009 ne velja (več). Navedeno je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Zato za odločitev ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba, ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnica v pritožbi, na podlagi katere določbe ji je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1; ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VS RS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
ustavitev postopka zavarovanja - nedovoljena pritožba - umik predloga za začasno odredbo - odločitev o ugovoru
Predhodno izpodbijani sklep z dne 10. 2. 2022 se je glasil natanko tako, da se ustavi postopek zavarovanja z začasno odredbo in se razveljavijo opravljena dejanja zavarovanja. Za nasprotovanje temu sklepu s predhodno pritožbo tožena stranka nima pravnega interesa in sodišče prve stopnje jo je utemeljeno zavrglo.
neupravičena pridobitev - pogodba o finančnem leasingu - zamuda s plačilom obrokov - stroški izterjave dolga - pravna podlaga - pravica zahtevati vračilo plačanega zneska - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - plačilo, da bi se plačnik izognil sili - višina stroškov - trditveno in dokazno breme
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni šlo za prehod premoženja brez pravne podlage, saj je pravna podlaga za prevalitev stroškov izterjave v določilu 7.13 splošnih pogojev pogodbe. Pritožnica ne navaja, da jo pogodba oziroma splošni pogoji pogodbe ne zavezujejo. Zato ni ovir, da se navedeno določilo ne bi uporabilo. Tožnik je sicer navajal, da so stroški izvensodne izterjave enormni, vendar je toženec natančno opisal njihov nastanek in predložil specifikacijo (računi D., d. o. o., pooblastilo za izterjavo dolga, dano družbi D., d. o. o. – detektivu E. E. s pregledom plačil terjatev in prevzemnim zapisnikom ter obračuni). Tožnik je priznal, da je s plačili zamujal in da ga je nekajkrat obiskal izterjevalec (pri čemer se je po toženčevem pojasnilu izkazalo, da je šlo za detektiva z licenco), toženčevi specifikaciji ni (več) izrecno ugovarjal, niti ni izpodbijal posameznih postavk zaračunanega zneska. S tem se pokaže, da je imel toženec pravno podlago za zaračunavanje stroškov izterjave tožniku, tožnik pa tudi ni zmogel trditvenega in dokaznega bremena, ki se je prevalilo nanj, da bi izpodbil višino zaračunanih stroškov. Zgolj z navedbami, da gre za enormne stroške, po predloženi toženčevi konkretizaciji ne more uspeti.
soglasje k pogodbi - neupravičena obogatitev - kondikcijski zahtevek - priznanje dolga - navidezen pravni posel - odstop terjatve (cesija) - neverodostojnost priče - jasen izrek
Izjavo dolžnika o priznanju dolga je, skladno s sodno prakso, treba razlagati ozko, "le kot sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja, kar pa ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja, ali tega, da se je dolžnik odpovedal vsem možnim ugovorom iz temeljnega razmerja".
Če bi navidezna pogodba oziroma pogodba, sklenjena brez potrebnega soglasja, po svoji vsebini in namenu nasprotovala tudi temeljnim moralnim načelom, bi bilo treba tudi pri obravnavanju kondikcijskih zahtevkov iz nenastalih pogodb opraviti preizkus utemeljenosti vrnitvenega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.
Ko sta nepošteni obe stranki, ni nikakršnega razloga za zavrnitev kondikcijskega zahtevka na podlagi drugega odstavka 87. člena OZ.
ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 147, 148, 149.
invalidnina za telesno okvaro - vzrok telesne okvare - izvedensko mnenje - sprememba pokojninske zakonodaje
Sodišče prve stopnje je zadevo presojalo po materialnem predpisu, ki je bil v veljavi v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. Kasneje je bila sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2J), ki določa, da se še naprej uporabljajo določbe 143. do 149. člena ZPIZ-1, po katerih se lahko invalidnina za telesno okvaro pridobi tudi v primeru, ko gre za poškodbo izven dela oziroma bolezen. Ali tožnik izpolnjuje pogoje po določbah omenjene novele, pa je lahko le predmet novega postopka pri toženi stranki.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - izvedenec psihiatrične stroke - posebni varovalni ukrepi
Upoštevaje določbo 53. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je tako sodišče prve stopnje pravilno povzelo in presojalo kumulativno izpolnjenost zakonskih pogojev, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00059224
ZZVZZ člen 63, 65, 66.
delna vmesna sodba - namenska razlaga - javni zavod - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - zdravstvena dejavnost - opravljanje zdravstvene storitve - cena zdravstvenih storitev - kalkulacija cen - plačilo zdravstvenih storitev - splošni dogovor - splošni dogovor za pogodbeno leto 2017 - sklep vlade v zvezi s splošnim dogovorom - dogovor o programu storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja - pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbe - sprejem splošnega dogovora - sprememba splošnega dogovora s sklepom vlade - javni uslužbenci - kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike - aneks h kolektivni pogodbi
Neutemeljen je očitek, da je bila tožeča stranka povsem pasivna in pred podpisom Pogodbe ni zahtevala odločanja na arbitraži oziroma zahtevala sklenitve aneksa k Pogodbi. Kot že navedeno, četrti odstavek 9. člena SD 2017 določa, da se v kalkulacijah cen zdravstvenih storitev avtomatično upoštevajo sprejete spremembe, do katerih bi prišlo, če vlada in reprezentativni sindikat javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki bi urejal spremembo višine plač in druga vprašanja, ki zadevajo plače, kar izhaja tudi iz razlogov odločbe VSRS III Ips 5/2021.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.. ZPP člen 254, 254/3, 287, 287/2, 337.
začasna nezmožnost za delo - III. kategorija invalidnosti - odločba imenovanega zdravnika - preostala delovna zmožnost - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - pritožbena novota
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da pri tožnici od predstavitve pred invalidsko komisijo ni ugotovljenega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma pojava novega obolenja, s katerim invalidska komisija ne bi bila seznanjena v času odločanja.
Kadar je pri zavarovancu zaradi trajno omejene oziroma zmanjšane delovne zmožnosti podana invalidnost III. kategorije, se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na preostalo delovno zmožnost. Za pritožbeno rešitev zadeve je edino bistveno, ali je bila tožnica v obdobju od 18. 4. 2021 do 6. 6. 2021 zmožna za delo z upoštevanjem omejitve, določene v odločbi ZPIZ.
ZD člen 7, 8, 26, 34, 210, 210/2. ZPP člen 243, 254, 354.
dedovanje na podlagi oporoke - dedovanje na podlagi zakona - oporočno razpolaganje - razdelitev zapuščine - nujni dedič - obseg zapustnikovega premoženja - vrednost premoženja - predmet dedovanja - cenitev zapustnikovega premoženja - stanje na dan zapustnikove smrti - sodni cenilec - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - metoda izračuna - nepopolno izvedensko mnenje - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - zaslišanje izvedenca - naknadna vlaganja v nepremičnino - prikrajšanje nujnega deleža - čista vrednost premoženja - razpoložljivi del zapuščine - razveljavitev sklepa o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka
Da bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo, ali je zapustnica z oporočnim razpolaganjem res posegla v (za nujne dediče) rezerviran del premoženja in v kakšnem obsegu, je moralo sodišče prve stopnje med drugim oceniti vrednost premoženja, ki ga je imela zapustnica ob svoji smrti. Ker ni razpolagalo z ustreznim strokovnim znanjem, je oceno zaupalo izvedencu.
Obstaja dvom o pravilnosti ocenjene vrednosti nepremičnine v Ž. To terja dodatna pojasnila, posledično pa vsaj zaslišanje izvedenca.
Za razveljavitev se je pritožbeno sodišče odločilo predvsem zato, ker bo predmet ponovljenega postopka ne le ponovno ugotavljanje vrednosti ene od nepremičnin, ampak bo moralo sodišče prve stopnje pred dopolnitvijo izvedeniškega mnenja najprej ugotoviti kakšno je bilo stanje nepremičnine v Ž. na dan zapustničine smrti. Pri tem vprašanju pa bi se lahko izkazalo, da so med dediči sporna dejstva, kar bi narekovalo (ponovno) prekinitev zapuščinskega postopka v smislu 3. točke drugega odstavka 210. člena ZD in napotitev dedičev na pravdo. Poleg tega bo predmet ponovne presoje tudi trditev o prikrajšanju nujnega deleža, kar bo terjalo ponoven izračun čiste oziroma razpoložljive vrednosti zapuščine, višine skupnega nujnega deleža ter višine morebitnega prikrajšanja. V kolikor bi to na podlagi dopolnjene cenitve delalo pritožbeno sodišče, bi dediče prikrajšalo za pavico do pritožbe.
V primeru ugotovitve, da je prišlo do prikrajšanja nujnih deležev, se oporočna razpolaganja zmanjšajo le do višine prikrajšanja, to je do višine, do katere je zapustnica preveč zmanjšala rezervirani del. Povedano drugače: če bo ugotovljeno, da sta nujna deleža obeh vnukov prikrajšana, dedujeta najprej premoženje, s katerim zapustnica ni razpolagala, šele za dopolnitev razlike (ki je enaka ugotovljeni višini prikrajšanja) pride v poštev zmanjšanje oporočnih razpolaganj. V določbah ZD ni nobene podlage za to, da sodišče, če ugotovi prikrajšanje nujnih deležev z oporočnim razpolaganjem, del premoženja, ki je ostalo nerazporejeno, dodeli tudi oporočni dedinji, nato pa ji sočasno naloži vračanje tega, kar ji je zapustnica namenila z oporoko. Z načinom kot ga je uporabilo sodišče prve stopnje, je dejansko oporočna razpolaganja zmanjšalo za vrednost, ki presega ugotovljeno prikrajšanje. To pa ni le materialnopravno napačno, ampak pomeni tudi poseg v pravico zapustnice, da razpolaga s svojim premoženjem po smrti.
načelo formalne legalitete - vezanost sodišča na izvršilni naslov
Sodišče v izvršilnem postopku zgolj prisilno izvršuje obveznost, kot je določena v izvršilnem naslovu, pri tem pa ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine.
priznanje tuje sodne odločbe - zakonski pogoji - popoln predlog - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - postopkovna pravila - vsebina predloga - kršitev pravice do obravnavanja - preuranjena odločitev - sporazumna razveza zakonske zveze pred notarjem
Obvezna vsebina predloga, s katerim se začne postopek, je predpisana v 23. členu ZNP-1, vložnik zahteve za priznanje pa mora predlogu po 95. členu ZMZPP priložiti tudi tujo odločbo ali njen overjen prepis, potrdilo o pravnomočnosti odločbe po pravu države izdaje ter overjen prevod, če odločba ni v uradnem jeziku sodišča. Šele tak predlog je popoln in sposoben za vsebinsko obravnavo. Če predlog naštetih predpostavk ne vsebuje, mora sodišče uporabiti pravila o ravnanju z nepopolnimi vlogami, ki so določena v 108. členu ZPP, na katerega napotuje 42. člen ZNP-1 v zvezi s 111. členom ZMZPP. To pomeni, da mora sodišče predlagatelja pozvati, naj svoj predlog ustrezno dopolni.
Sodišče prve stopnje navedenega postopkovnega pravila ni upoštevalo. Predlog je potem, ko je ugotovilo, da mu ni priložena odločba o razvezi zakonske zveze, temveč zgolj poročni list, brez nadaljnjega zavrglo. S takšno prenagljeno odločitvijo je predlagateljici brez podlage v zakonu odvzelo pravico do obravnavanja v postopku.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - objektivni in subjektivni pogoj - nevarnost uveljavitve terjatve - slabo poslovanje - aktivno ravnanje dolžnika - prepoved razpolaganja z denarnimi sredstvi na računu pri banki - neznatna škoda
Trditve upnika, ki se nanašajo na zatrjevano slabo likvidnostno oziroma premoženjsko stanje dolžnika, ne utemeljujejo subjektivne nevarnosti, ki se v zvezi z zavarovanjem denarne terjatve zahteva.