ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - jasna pogodbena določila - višina dodatka
Tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od dne 6. 9. 2009 ne velja (več). Navedeno je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Zato za odločitev ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba, ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnik v pritožbi, na podlagi katere določbe mu je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VS RS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059827
KZ-1 člen 196, 196/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji
V zaključni besedi je zagovornica zdravstveno stanje obdolženca le mimogrede omenila, ko je navajala, da se obdolženec še naprej trudi za poravnavo svojih obveznosti in kljub zdravstvenim težavam še opravlja delo ter svoje dejanje obžaluje. Predlagala je še, da sodišče kazen zapora izvrši v alternativni obliki (t. i. vikend zapor), čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako obramba kot sodišče so torej bili seznanjenimi z določenimi zdravstvenimi težavami obdolženca, ki pa očitno niso imele tolikšne teže, da bi obramba v tej smeri predlagala kakšne dokaze in zato tudi sodišče utemeljeno te okoliščine ni upoštevalo kot olajševalne.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00059236
ZSpo člen 34, 34/2.
izpisnica - prestop športnika v drug klub - plačilo nadomestila - plačilo odškodnine - pogodbeni dogovor - ničnost pogodbenega določila
Športna organizacija lahko v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZŠpo-1 od športnika zahteva plačilo nadomestila za prestop le, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Zakon sicer izrecno ne ureja posledic pogodbenega dogovora o obveznosti plačati odškodnino, ki nasprotuje določbi 34. člena ZŠpo-1, a iz pojasnil k predlogu zakona izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih ničnostno sankcijo.
hramba zaseženih predmetov - gotovina - začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - sklep o odpravi začasnega zavarovanja zahtevka - izrek sklepa - vsebina izreka sklepa - odredba - formalno procesno vodstvo - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da zadnji odstavek izreka sklepa, ki ga izpodbija pritožnik, po vsebini predstavlja odredbo, in sicer formalno odločbo, saj je z njo sodišče prve stopnje odločilo le o procesnem vprašanju, kako ravnati z gotovino, zaseženo pri hišni preiskavi. Zadnji odstavek izpodbijanega sklepa je torej odredba, ki se nanaša na formalno procesno vodstvo postopka, zoper takšne odredbe pa skladno s prvim odstavkom 132. člena ZKP pritožba ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v točkah 5 in 6 obrazložitve zavzelo pravilno stališče, da je bila gotovina zasežena kot species, zato jo je potrebno obravnavati kot zaseženi predmet in jo skladno z 220. členom ZKP še naprej hraniti pri sodišču, o njej pa bo sodišče odločalo s sodbo oziroma po končanem postopku. Da je temu tako, izhaja že iz prve odredbe, ki jo je v zvezi s predmetno zaseženo gotovino izdala preiskovalna sodnica dne 13. 6. 2018, saj je prav ona odredila sodnim depozitom sodišča prve stopnje hrambo denarja. Takšno postopanje z gotovino, zaseženo pri hišni preiskavi, je v sodni praksi ustaljeno in ima podlago v 220. členu ZKP, ki določa, da se predmeti, ki se morajo po kazenskem zakonu odvzeti ali ki utegnejo biti dokazilo v kazenskem postopku, zasežejo in izročijo v hrambo sodišču ali pa se kako drugače zavaruje njihova hramba.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - sodba brez zaslišanja - izostanek z naroka - opravičljivi razlogi
Kršitelj je v zahtevi za sodno varstvo navedel bistvene okoliščine o tem, kdo je prekršek storil in v kakšnih okoliščinah, pa tudi zakaj se je navedena oseba sploh nahajala z njim v R Sloveniji. Ker je zahtevi za sodno varstvo priložil materialnopravno relevanten dokaz (pisno izjavo A. A.), ki potrjuje njegove trditve, da v času storitve prekrška, vozila, s katerim je bil prekršek storjen, ni upravljal kršitelj, temveč A. A., bi moralo sodišče, v kolikor je podvomilo v resničnost trditev, ki se navajajo v zahtevi za sodno varstvo in priloženi izjavi, v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku to pravno odločilno dejstvo samo raziskati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00060446
OZ člen 243. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek - povrnitev gmotne škode - ukrepi za zmanjšanje škode - zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje - stroškovna metoda - sečnja in spravilo gozdnega drevja
Dejstveni substrat tožbe, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, utemeljuje uporabo določbe četrtega odstavka 243. člena OZ. Ta oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine.
Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno odgovorilo na temeljno vprašanje, ali bi spravilo lesa po tožnikovih nepremičninah zanj predstavljalo nesorazmeren dodaten napor in stroške v primerjavi s spravilom lesa preko toženčevih zemljišč.
Sodišče se je utemeljeno osredotočilo (predvsem) na stroškovni vidik, saj je ta ob upoštevanju tožbene naracije prvenstven. Tožnik okoliščin v zvezi z dejansko porabo časa in ovirami zaradi naklona terena niti ni ustrezno konkretiziral. Navedba, da bi spravilo lesa preko njegove nepremičnine od njega terjalo nesorazmerno večji napor, je povsem posplošena.
V tej pravdi je tožeča stranka trdila, da je za izgubo blaga, zaradi katere je naročniku prevoza morala plačati odškodnino, odgovorna tožena stranka, zato ji mora povrniti plačano. Dokazno breme, da je plačala ustrezno odškodnino, je na tožeči stranki, saj gre za vprašanje vzročne zveze med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke.
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-4.. ZODPol člen 95, 95/1, 95/2, 95/3.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b.. OZ člen 2, 3, 9.
povračilo stroškov izobraževanja - stvarna pristojnost - delovni spor - kandidat za policista - pogodba o izobraževanju - načelo pogodbene svobode - načelo dispozitivnosti - dolžnost izpolnitve
Glede pravice do izobraževanja v ZODPol ni določb, na podlagi katerih bi se pravice do izobraževanja v Policiji že zaposlenega delavca ne štelo za pravico iz delovnega razmerja, temveč za kakšno drugo pravico. Obravnavani spor za povrnitev stroškov izobraževanja delavca, ki izhaja iz delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencem, se šteje za individualni delovni spor po b) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, t. j. spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, o katerem je pristojno odločati delovno sodišče. To potrjuje tudi stališče sodne prakse v primerljivih zadevah, ki spore zaradi vračila stroškov izobraževanja iz delovnega razmerja opredeljuje kot delovne spore (prim. III R 20/2007 in VIII R 37/2008).
Zmotno je stališče pritožbe, da toženec ni dolžan vrniti stroškov izobraževanja, ker je za opravljeno dejansko delo prejel plačo. Po drugem odstavku 95. člena ZODPol je udeleženec izobraževanja dolžan policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o izobraževanju, ne zaključi izobraževanja. Tožeča stranka je upravičena zahtevati povrnitev tistega, kar je izplačala tožencu za čas odobrenega izobraževanja oziroma praktičnega usposabljanja v policijskih enotah.
Sodišče prve stopnje je pravilno dopustilo stransko intervencijo vseh treh stranskih intervenientov. Če bi se v tem postopku ugotovilo, da so izvajali trpinčenje in bi bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, bi zoper njih lahko uveljavljala regresne zahtevke (tretji odstavek 147. člena OZ). Ker jim grozi regres, je s tem podan njihov pravni interes za vključitev v odškodninsko pravdo (prvi odstavek 199. člena ZPP), saj vsebina sodbe iz te pravde posredno vpliva na njihov pravni položaj. Pri tem obseg oziroma število očitanih ravnanj trpinčenja posameznemu stranskemu intervenientu pri presoji obstoja pravnega interesa ni odločilen. Prav tako zgolj dejstvo, da so imeli omenjeni delavci možnost podati izjavo v postopku zaradi prijave trpinčenja pri toženi stranki, ni razlog, da bi jim odvzeli možnost sodelovanja v postopku.
V konkretnem primeru je bilo pravilno ugotovljeno, da povečini že posamezna očitana ravnanja nimajo nikakršne negativne konotacije oziroma iz dokaznega postopka ne izhaja niti, da bi se dejansko zgodila. V preostalem pa ni mogoče zaključiti, da bi ravnanja kot celota predstavljala ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - dokazna ocena
Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev fizičnega nasilja v družini sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, ali da kaj trpi in ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje ter ji povzroča bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059685
ZKP člen 145, 285e, 285e/1, 402, 402/3, 402/5.
predlog za izločitev dokazov - uradni pritožbeni preizkus - kršitev ustavnih pravic v sodnem postopku - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - privilegij zoper samoobtožbo - vložitev kazenske ovadbe - davčni organ - davčni inšpekcijski nadzor - zaslišanje obremenilne priče
Dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, ki so bili pridobljeni v nekazenskih postopkih, je potrebno izločiti iz kazenskega spisa, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Domet privilegija zoper samoobtožbo se ne razteza na inšpekcijske ali nadzorne postopke, pri katerih se aktivnosti uradnih oseb ne spremenijo v kazensko preiskavo. S tem se zagotavlja učinkovitost inšpekcijskih in nadzornih postopkov, kar je v carinskih, davčnih in drugih pomembnih zadevah nedvomno v javnem interesu.
Zatrjevana škoda tožnice je po njenih trditvah posledica tega dejanja, zaradi katerega ji je bilo onemogočeno opravljanje dejavnosti v najetem poslovnem prostoru. Ta škoda pa je lahko podana le v primeru, če je med tožnico in toženko v času menjave ključavnice obstajalo veljavno najemno razmerje. Če je najemna pogodba bila veljavno odpovedana, tožnica ni imela več pravnega temelja za uporabo poslovnega prostora, posledično ji ne bi mogla nastati zatrjevana škoda glede izgube dobička.
gospodarski spor majhne vrednosti - postopek v sporu majhne vrednosti - ustalitev pristojnosti - vročitev dopolnitve tožbe - rok za odgovor - napačen pravni pouk - napačno opozorilo v pozivu - odsotnost odgovora - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov v sporu majhne vrednosti - pravočasnost grajanja procesnih kršitev - koncentracija postopka
Sodišče prve stopnje ni kršilo nobenih določb pravdnega postopka, ne glede na to, da naj bi bila tožena stranka še z vabilom na glavno obravnavo poučena, da mora najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za dokazovanje njenih navedb, kot trdi v pritožbi. Napačno opozorilo namreč stranki ne more omogočiti več pravic, kot ji gredo po zakonskih določbah. Skladno s 451. členom ZPP mora namreč v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo - tega pa tožena stranka ni vložila.
gospodarski spor majhne vrednosti - enakopravnost pravdnih strank - načelo obojestranskega zaslišanja - načelo kontradiktornosti - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - predlog za zaslišanje priče - pogojni dokazni predlog - podjemna pogodba - spletna stran
Načelo obojestranskega zaslišanja pravdnih strank, ki je uzakonjeno v 5. členu ZPP, je sicer eno od najpomembnejših temeljnih načel pravdnega postopka. Skladno s tem načelom mora biti v pravdnem postopku zagotovljena enakopravnost obeh pravdnih strank. Seveda pa to pravilo ne velja absolutno. Sodišče tako ni dolžno izvesti dokaza z zaslišanjem obeh pravdnih strank takrat, kadar, tako kot v tej zadevi, ena od njiju (oziroma od zakonitih zastopnikov), o stvari ne ve ničesar. Tistega, ki ničesar ne ve, sodišče pač ni dolžno zasliševati in to tem manj, če povabljen na narok sploh ne pride.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje izsiljevanja - priznanje krivde - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine
Kot je to pravilno navedlo že prvostopno sodišče pa tudi obdolženčevo priznanje krivde, glede na to, da je bil obdolženec zaloten neposredno ob izvrševanju kaznivega dejanja in ga je policija prijela, čeprav je skušal pobegniti, nima takšne teže, kot skuša to prikazati obdolženčev zagovornik (točka 9 izpodbijane sodbe).
ZDR-1 člen 53, 74, 74/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 99 do 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - vodilni delavec - reorganizacija - odpoved večjemu številu delavcev - mirovanje pogodbe o zaposlitvi
Drugačna organizacija dela, ki je v tem, da se delo razdeli med druge delavce toženke, pomeni organizacijski razlog, zaradi katerega ni več potrebe po opravljanju dela, ki ga je opravljal tožnik. Zato tožnik zmotno navaja, da poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti podan, ker se delo, ki ga je opravljal tožnik, pri toženki še naprej opravlja, vendar tako da ga sedaj opravljajo vodje posameznih enot.
Tožnik se zmotno zavzema za stališče, da mu toženka v skladu s 53. členom ZDR-1 ne bi smela odpovedati pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z dne 3. 2. 2014 za delovno mesto nabavni tržnik, ki je mirovala v času, ko je na podlagi pogodbe za določen čas z dne 27. 12. 2019 opravljal delo na vodilnem delovnem mestu direktor nabave.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51, 129.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - razlaga pogodbenih določil - višina dodatka - pravilna uporaba materialnega prava
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od 6. 9. 2009 ne velja (več). To dejstvo je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama dne 16. 12. 2013, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Za odločitev zato ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba in ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot zmotno meni pritožba, na podlagi katere določbe je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 v 129. členu ne določa višine dodatka za delovno dobo. Ta določba je pomensko odprta, ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe.
ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Pripor je edini omejevalni ukrep, ki v smislu 20. člena Ustave Republike Slovenije pride v poštev za zagotovitev varnosti ljudi in njihovega premoženja. Milejši omejevalni ukrepi, ali niso ukrepi za preprečitev ponovitvene envarnosti, ali pa ne bi dosegli željenega učinka, saj vsak milejši ukpre terja voljo in željo obdolžencev, da s kaznivimi dejanji ne nadaljujejo.
Sodišče prve stopnje je na podlagi zemljiškoknjižnih podatkov pravilno ugotovilo, da ima sporna nepremičnina osem etažnih lastnikov in le osem in ne devet posameznih delov. Posamezni deli v dvo ali večstanovanjski stavbi so stanovanja (4. člen SZ-1). Del stavbe št. 8, ki ga predlagatelj šteje za posamezni del, to ni, saj gre za skupni komunikacijski prostor in zato splošni skupni del (5. člen SZ-1). Določitev upravnika v stavbi torej ni obvezna, tak posel rednega upravljanja torej po SZ-1 in SPZ ni nujen, kar izključuje intervencijo sodišča v nepravdnem postopku.
Da bi bila določitev upravnika iz kakšnih drugih razlogov v konkretnem primeru nujen posel, iz navedb, podanih pred sodiščem prve stopnje ne izhaja. Trditve o ovirah pri poslih rednega upravljanja, ker stavba nima upravnika, niso takšne, ki bi to utemeljevale. Upravnik večstanovanjske stavbe je le pooblaščenec etažnih lastnikov, ki zastopa etažne lastnike v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe, in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov. Etažni lastniki odločitve o (rednih in izrednih) poslih upravljanja, sprejemajo sami, upravnik pa je tisti, ki sprejete sklepe etažnih lastnikov izvrši. Trditve, da se etažni lastniki ne zmorejo dogovoriti za izvedbo popravila strehe, ki ob slabem vremenu zamaka njegovo stanovanje, zaradi česar mu nastaja škoda, bi (če bi bila izkazana nujnost) kvečjemu utemeljile drugačen predlog – takšnega, da o izvedbi posla (popravila strehe) odloči sodišče v nepravdnem postopku.