ZDR-1 člen 13, 13/1, 51, 129.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - razlaga pogodbenih določil - višina dodatka - pravilna uporaba materialnega prava
Neutemeljena je pritožbena navedba, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od 6. 9. 2009 ne velja (več). To dejstvo je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama dne 16. 12. 2013, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Za odločitev zato ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba in ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot zmotno meni pritožba, na podlagi katere določbe je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1. ZDR-1 v 129. členu ne določa višine dodatka za delovno dobo. Ta določba je pomensko odprta, ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe.
zahteva za sodno varstvo - dopolnitev dokaznega postopka - sodba brez zaslišanja - izostanek z naroka - opravičljivi razlogi
Kršitelj je v zahtevi za sodno varstvo navedel bistvene okoliščine o tem, kdo je prekršek storil in v kakšnih okoliščinah, pa tudi zakaj se je navedena oseba sploh nahajala z njim v R Sloveniji. Ker je zahtevi za sodno varstvo priložil materialnopravno relevanten dokaz (pisno izjavo A. A.), ki potrjuje njegove trditve, da v času storitve prekrška, vozila, s katerim je bil prekršek storjen, ni upravljal kršitelj, temveč A. A., bi moralo sodišče, v kolikor je podvomilo v resničnost trditev, ki se navajajo v zahtevi za sodno varstvo in priloženi izjavi, v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku to pravno odločilno dejstvo samo raziskati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOZDOVI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00060446
OZ člen 243. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odškodninski zahtevek - povrnitev gmotne škode - ukrepi za zmanjšanje škode - zmanjšanje odškodnine - izvedensko mnenje - stroškovna metoda - sečnja in spravilo gozdnega drevja
Dejstveni substrat tožbe, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, utemeljuje uporabo določbe četrtega odstavka 243. člena OZ. Ta oškodovancu nalaga dolžnost zmanjševanja škode z vsemi razumnimi ukrepi, sicer lahko povzročitelj škode zahteva zmanjšanje odškodnine.
Sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno odgovorilo na temeljno vprašanje, ali bi spravilo lesa po tožnikovih nepremičninah zanj predstavljalo nesorazmeren dodaten napor in stroške v primerjavi s spravilom lesa preko toženčevih zemljišč.
Sodišče se je utemeljeno osredotočilo (predvsem) na stroškovni vidik, saj je ta ob upoštevanju tožbene naracije prvenstven. Tožnik okoliščin v zvezi z dejansko porabo časa in ovirami zaradi naklona terena niti ni ustrezno konkretiziral. Navedba, da bi spravilo lesa preko njegove nepremičnine od njega terjalo nesorazmerno večji napor, je povsem posplošena.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz d.o.o. - razlogi za izključitev družbenika - porušeni odnosi med družbeniki - nekonkretizirane trditve - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je za bistveno štelo to, da toženec ne vodi podjetja oziroma poslov družbe, kar bi naj bil skupni namen družbenikov ob ustanovitvi. Razlaga sodišča prve stopnje, po kateri se lahko izključitveni razlogi v skladu s 501. členom ZGD-1 nanašajo tudi na vodenje podjetja in ne le upravljanje družbe, je po presoji višjega sodišča vsaj za obravnavani primer preveč ekstenzivna in v neskladju s stališči obstoječe sodne prakse. Okoliščine primera tudi niso tako posebne, da bi narekovale odstop od sodne prakse. Odločitev prvostopenjskega sodišča je predvsem v nasprotju z namenom instituta izključitve družbenika kot skrajnega sredstva in zahtevo, da se morajo izključitveni razlogi nanašati na družbenika osebno. Višje sodišče se sicer strinja z oceno, da so odnosi med družbenikoma porušeni in medsebojnega zaupanja ni več. Vendar zgolj to zahtevka na izključitev družbenika ne utemeljuje.
Ni sporno, da je bila pogodba z 11. 1. 1991 overjena šele 24. 12. 2018, kar je po datumu pričetka učinkovanja hipoteke. Za pravilno uporabo izpostavljenih določb ZVEtL-1, ki ureja razbremenitev prenosa hipoteke na posamezni del stavbe, je odločilna izpolnitev (še dodatnega) pogoja overitve listine o pravnem poslu.
ZDR-1 člen 13, 13/1, 51.. OZ člen 82, 82/1, 82/2.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 73.. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (30.11.2021) člen 60.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 70.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 92.. Kolektivna pogodba za papirno in papirno-predelovalno dejavnost (2013) člen 80.
veljavnost kolektivne pogodbe - odmera letnega dopusta - dodatek za delovno dobo - jasna pogodbena določila - višina dodatka
Tožnica v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da za odločitev ni bistveno, da KPPN za toženko od 6. 9. 2009 ne velja (več). Navedeno je bistveno, saj je bila s pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med pravdnima strankama, dogovorjena uporaba veljavne kolektivne pogodbe. Določbe KPPN, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, niso bile prenesene v pogodbo o zaposlitvi. Zato za odločitev ni relevantna določba 51. člena ZDR-1, na katero se sklicuje pritožba, ki ureja vpliv spremenjenega zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ter za ta primer določa, da delavec ohrani vse tiste pravice, ki so ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi.
Po prenehanju veljavnosti PKP ni pravne podlage za dodatek za delovno dobo v višini 0,7 odstotkov, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Navedeno je bistveno za odločitev in ne, kot poudarja tožnica v pritožbi, na podlagi katere določbe ji je toženka v spornem obdobju dodatek izplačevala v višini 0,5 odstotka, pri čemer je toženka navedla, da je upoštevala določbe ZDR-1; ZDR-1 ne določa višine dodatka za delovno dobo; določba je pomensko odprta; ne določa niti najnižjega dodatka niti načina upoštevanja delovne dobe (sodba VS RS VIII Ips 168/2018 z dne 19. 12. 2018).
postopek osebnega stečaja - predaja in prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika - stanovanje kot del stečajne mase - obratovalni stroški - plačilo obratovalnih stroškov - sprememba naslova dolžnika - neuporaba nepremičnine - izročitev in izpraznitev nepremičnine - stroški stečajnega postopka - predlog za soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka - zavrnitev soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba stečajnega upravitelja - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pritožba dolžnika - dovoljenost pritožbe dolžnika - položaj in pristojnosti upravitelja - izročitev nepremičnine v posest - upravljanje premoženja - stroškovno breme - dolžnost plačila stroškov
Po presoji pritožbenega sodišča je stališču, da obratovalni stroški v zvezi z nepremičnino, katere lastnik je dolžnik v osebnem stečaju, bremenijo lastnika, mogoče pritrditi le v primeru, če ti stroški nastanejo stečajnemu dolžniku v zvezi z njegovim prebivanjem v nepremičnini, ki je sicer del stečajne mase oziroma dokler ima nepremičnino v posesti. Te stroške mora dolžnik pokrivati iz sredstev, ki so izvzeta iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP v zvezi s 101. členom ZIZ. Gre za sredstva, ki dolžniku ostanejo za pokrivanje stroškov za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb in v zvezi s tem delom sredstev dolžnik v celoti ohranja tako poslovno kot procesno sposobnost. Namen ureditve, po kateri obratovalne stroške bivanja dolžnika tudi v postopku osebnega stečaja nosi dolžnik osebno, je v tem, da ne bremenijo stečajne mase in posledično dolžnikovih upnikov. Poenostavljeno povedano: dolžnik naj v teku postopka osebnega stečaja ne živi na račun upnikov.
V obravnavani situaciji, ko je dolžnik nepremičnino, katere lastnik je, skladno s sklepom sodišča izpraznil in izročil upravitelju dne 25. 2. 2022, pa dolžnik nepremičnine nima več v posesti in je zato ne more več uporabljati in uživati. Obratovalni stroški dolžniku nastajajo na drugi lokaciji in v zvezi z drugo nepremičnino, v katero se je odselil, ki ni predmet stečajne mase v tem stečajnem postopku, na kar utemeljeno opozarja pritožnik. Ker je z izročitvijo nepremičnine upravitelju (292. člen v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP) ta v celoti prešla v upravljanje upravitelja, je od njega odvisno nadaljnje gospodarjenje s prevzeto nepremičnino.
Pritožbeno sodišče spričo vsega navedenega ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da obravnavani obratovalni stroški niso v zvezi s stečajnim postopkom.
PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SODNI REGISTER
VSL00061036
ZSReg člen 31, 31/2, 36, 36/3. ZGD-1 člen 337, 337/3, 384, 384/2, 385, 385/1, 387, 387/2, 528, 528/2, 556, 556/2, 590, 590/4, 590/5. Uredba Sveta (EU) 2022/428 z dne 15. marca 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (2022) člen 5aa, 5aa/1.
vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - prekinitev postopka vpisa sklepa o prenosu delnic - interes za hitro odločitev o vpisu - procesna legitimacija - pravni interes za pritožbo - predrtje registrske zapore - izključitev prednostne pravice - povečanje osnovnega kapitala - vrednost delnice - primerna denarna odpravnina - pravica do zasebne lastnine - nastanek škode
Pritožniki imajo pravni interes za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj je bilo z vpisom prenosa delnic subjekta vpisa, katerih lastniki so bili, na glavnega delničarja, neposredno poseženo v njihov pravni položaj, ki so ga imeli kot delničarji subjekta vpisa (drugi odstavek 31. člena in tretji odstavek 36. člena ZSReg). Takšen poseg jim ob trditvah, da je sklep skupščine z dne 31. 12. 2021 ničen oziroma izpodbojen in vloženih tožbah na ugotovitev ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa podeljuje pravico do pritožbe zoper izpodbijani sklep. Njihove pritožbe so zato dovoljene.
S primernostjo posega v pravico do zasebne lastnine v primeru izključitve manjšinskih delničarjev se je Ustavno sodišče Republike Slovenije že ukvarjalo (Odločba U-I-165/08-10, Up-1772/08-14 in Up-379/09-8 z dne 1. 10. 2009), ko je presojalo, ali so določbe o izključitvi manjšinskih delničarjev v skladu z Ustavo in neskladja ni ugotovilo.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je zaključilo, da so glede na deleže, ki jih delnice manjšinskim delničarjem pomenijo v osnovnem kapitalu družbe, njihova upravičenja, ki jih dejansko lahko uresničijo, zgolj še premoženjskopravne narave ter da je na podlagi izpodbijane ureditve mogoče uresničiti tako ekonomsko varstvo interesov manjšinskih delničarjev z zagotovitvijo ustrezne denarne odpravnine na eni strani, kakor okrepitev podjetniške iniciative glavnega delničarja s 100 % upravljanjem družbe na drugi strani.
V tej pravdi je tožeča stranka trdila, da je za izgubo blaga, zaradi katere je naročniku prevoza morala plačati odškodnino, odgovorna tožena stranka, zato ji mora povrniti plačano. Dokazno breme, da je plačala ustrezno odškodnino, je na tožeči stranki, saj gre za vprašanje vzročne zveze med zatrjevano škodo in ravnanjem tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059699
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 340, 340/4. ZPol člen 38.a.
izločitev dokazov - osredotočenost suma - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk osumljencu (Miranda) - pregled osebnega vozila - zaseg in odvzem predmetov - oprostilna sodba - domneva nedolžnosti
V času, ko sta policista ustavila obdolženčevo vozilo in izvedla policijski postopek ter obdolžencu zasegla predmete, je bil na obdolženca že osredotočen sum, da je storil kazniva dejanja na škodo oškodovanke, saj je bilo policijsko preiskovanje pred tem osredotočeno proti enemu možnemu storilcu, to je obdolžencu, katerega je policija obravnavala kot domnevnega storilca kaznivega dejanja. Zato bi morala policista ravnati v skladu z določbo četrtega odstavka 148. člena ZKP in obdolžencu, preden sta od njega želela dobiti izjavo, povedati, katerega kaznivega dejanja je osumljen in kaj je podlaga za sum zoper njega ter ga poučiti, da ni dolžan ničesar izjaviti in odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjal, pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivdo, in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je lahko navzoč pri njegovem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedal, na sojenju uporabilo zoper njega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059827
KZ-1 člen 196, 196/1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - sodba na podlagi sprejetega priznanja krivde - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - odločba o kazenski sankciji
V zaključni besedi je zagovornica zdravstveno stanje obdolženca le mimogrede omenila, ko je navajala, da se obdolženec še naprej trudi za poravnavo svojih obveznosti in kljub zdravstvenim težavam še opravlja delo ter svoje dejanje obžaluje. Predlagala je še, da sodišče kazen zapora izvrši v alternativni obliki (t. i. vikend zapor), čemur je sodišče prve stopnje tudi sledilo. Tako obramba kot sodišče so torej bili seznanjenimi z določenimi zdravstvenimi težavami obdolženca, ki pa očitno niso imele tolikšne teže, da bi obramba v tej smeri predlagala kakšne dokaze in zato tudi sodišče utemeljeno te okoliščine ni upoštevalo kot olajševalne.
gospodarski spor majhne vrednosti - enakopravnost pravdnih strank - načelo obojestranskega zaslišanja - načelo kontradiktornosti - izjeme od pravila o zaslišanju obeh strank - predlog za zaslišanje priče - pogojni dokazni predlog - podjemna pogodba - spletna stran
Načelo obojestranskega zaslišanja pravdnih strank, ki je uzakonjeno v 5. členu ZPP, je sicer eno od najpomembnejših temeljnih načel pravdnega postopka. Skladno s tem načelom mora biti v pravdnem postopku zagotovljena enakopravnost obeh pravdnih strank. Seveda pa to pravilo ne velja absolutno. Sodišče tako ni dolžno izvesti dokaza z zaslišanjem obeh pravdnih strank takrat, kadar, tako kot v tej zadevi, ena od njiju (oziroma od zakonitih zastopnikov), o stvari ne ve ničesar. Tistega, ki ničesar ne ve, sodišče pač ni dolžno zasliševati in to tem manj, če povabljen na narok sploh ne pride.
Sodišče prve stopnje je pravilno dopustilo stransko intervencijo vseh treh stranskih intervenientov. Če bi se v tem postopku ugotovilo, da so izvajali trpinčenje in bi bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, bi zoper njih lahko uveljavljala regresne zahtevke (tretji odstavek 147. člena OZ). Ker jim grozi regres, je s tem podan njihov pravni interes za vključitev v odškodninsko pravdo (prvi odstavek 199. člena ZPP), saj vsebina sodbe iz te pravde posredno vpliva na njihov pravni položaj. Pri tem obseg oziroma število očitanih ravnanj trpinčenja posameznemu stranskemu intervenientu pri presoji obstoja pravnega interesa ni odločilen. Prav tako zgolj dejstvo, da so imeli omenjeni delavci možnost podati izjavo v postopku zaradi prijave trpinčenja pri toženi stranki, ni razlog, da bi jim odvzeli možnost sodelovanja v postopku.
V konkretnem primeru je bilo pravilno ugotovljeno, da povečini že posamezna očitana ravnanja nimajo nikakršne negativne konotacije oziroma iz dokaznega postopka ne izhaja niti, da bi se dejansko zgodila. V preostalem pa ni mogoče zaključiti, da bi ravnanja kot celota predstavljala ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožniku.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - dokazna ocena
Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev fizičnega nasilja v družini sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, ali da kaj trpi in ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje ter ji povzroča bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059685
ZKP člen 145, 285e, 285e/1, 402, 402/3, 402/5.
predlog za izločitev dokazov - uradni pritožbeni preizkus - kršitev ustavnih pravic v sodnem postopku - dokazi, pridobljeni izven kazenskega postopka - privilegij zoper samoobtožbo - vložitev kazenske ovadbe - davčni organ - davčni inšpekcijski nadzor - zaslišanje obremenilne priče
Dokazi, pridobljeni v nekazenskih postopkih, ne morejo biti pridobljeni s kršitvijo ZKP, saj organi v nekazenskih postopkih ne delujejo po določbah ZKP. Dokaze, ki so bili pridobljeni v nekazenskih postopkih, je potrebno izločiti iz kazenskega spisa, če so bili pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Domet privilegija zoper samoobtožbo se ne razteza na inšpekcijske ali nadzorne postopke, pri katerih se aktivnosti uradnih oseb ne spremenijo v kazensko preiskavo. S tem se zagotavlja učinkovitost inšpekcijskih in nadzornih postopkov, kar je v carinskih, davčnih in drugih pomembnih zadevah nedvomno v javnem interesu.
Sodišče prve stopnje je pri izdaji plačilnega naloga z dne 27. 5. 2022 za plačilo sodne takse za pritožbo pravilno upoštevalo tar. št. 2321 taksne tarife ZST-1, ki določa sodno takso za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari, postopek na splošno v količniku 2,4. Sodno takso je odmerilo v višini 252,00 EUR, kar je zmnožek količnika in vrednosti iz 16. člena ZST-1. Sodišče prve stopnje je upoštevalo vrednost 105,00 EUR, kot je predpisana za vrednost spornega predmeta do vključno 7.000,00 EUR. Sodna taksa bi bila ob pravilnem upoštevanju vrednosti spornega predmeta oziroma izpodbijanega dela sodbe (7.095,88 EUR) kvečjemu višja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ŠPORTNO PRAVO
VSL00059236
ZSpo člen 34, 34/2.
izpisnica - prestop športnika v drug klub - plačilo nadomestila - plačilo odškodnine - pogodbeni dogovor - ničnost pogodbenega določila
Športna organizacija lahko v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZŠpo-1 od športnika zahteva plačilo nadomestila za prestop le, če ima z njim sklenjeno pisno pogodbo, v kateri je to določeno in na podlagi katere prejema plačilo v višini najmanj bruto minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Zakon sicer izrecno ne ureja posledic pogodbenega dogovora o obveznosti plačati odškodnino, ki nasprotuje določbi 34. člena ZŠpo-1, a iz pojasnil k predlogu zakona izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih ničnostno sankcijo.
Višje sodišče ugotavlja, da je izvedensko mnenje, ki ne vsebuje meritev gibljivosti (podatkov izmer vseh gibov) poškodovanega sklepa v primerjavi z nepoškodovanim zdravim sklepom, nepopolno oz. toliko pomanjkljivo, da ga ni mogoče preizkusiti. Ni mogoče preveriti, ali je omejena gibljivost sklepa res 1/3 ali morebiti manj. Šele podatki o meritvah gibljivosti poškodovanega zapestja v primerjavi z zdravim bodo omogočili preizkus, ali je gibljivost zapestja pri tožniku res zmanjšana v polnem obsegu 1/3, kot je zaključil izvedenec. Nenazadnje je presoja o dokazani stopnji invalidnosti in s tem procent zavarovalne vsote (zavarovalnine) v pristojnosti sodišča, ki mora odločitev sprejeti na podlagi pravilne razlage vsebine določb pogodbenega materialnega prava (Tabela).
ZSReg člen 31, 31/2, 34, 34/1, 34/1-4, 39, 39-4. ZGD-1 člen 516, 516/1, 516/5, 516/6. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 49. Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (2013) člen 28.
predlog za vpis spremembe v sodni register - vpis v sodni register - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - vpis spremembe družbene pogodbe - odločanje registrskega sodišča o zahtevku za vpis - notarsko potrdilo - zapisnik skupščine - notarski zapis - odločanje družbenikov na skupščini - večina glasov vseh družbenikov - kogentne določbe
Zakon in Uredba ne predpisujeta, da je potrebno predlogu za vpis spremembe družbene pogodbe v sodni register predložiti notarski zapis skupščine, niti da mora biti na skupščini družbe z omejeno odgovornostjo notar prisoten.
Na ta način je določena le formula, s katero se ugotavlja izid glasovanja o sprejemanju določenega predloga sklepa oziroma odstotek glasov, s katerimi je bil sprejet sklep, o katerem so odločali občinski sveti. Iz navedene določbe ne izhaja, da je s tem določena zahtevana večina, ki je potrebna za sprejem določenega sklepa skupščine, še manj pa da je dovolj katerakoli večina. Gre le za opredelitev načina, na podlagi katerega sprejme skupščina subjekta vpisa določen sklep v primeru, ko soglasje županov (kot predstavnikov članov skupščine) ni bilo doseženo oziroma za določitev načina za ugotovitev števila glasov pri sprejemanju neke odločitve.
O spremembi družbene pogodbe odločajo družbeniki na skupščini s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov, torej najmanj 75% glasov vseh družbenikov, družbena pogodba pa lahko določi za veljavno odločitev še druge (dodatne oziroma strožje) zahteve. Tričetrtinska večina se računa po številu glasov in ne per capita po številu družbenikov. Navedena zakonska določba je kogentne narave in je z družbeno pogodbo ni mogoče spreminjati, kar je izraz varovanja pravice vsakega družbenika, da (so)odloča o spremembi družbene pogodbe.