CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00059843
URS člen 15, 15/3, 22, 34, 35, 39, 39/1. OZ člen 178. ZDU-1 člen 17, 17/5.
preklic izjave - preklic neresnične izjave - žaljivost izjave - članek v medijih - objava na spletni strani - poseg v osebnostno pravico do zasebnosti in osebnega dostojanstva - protipravnost posega - svoboda izražanja - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - absolutno javna oseba - kritika javne osebe - sekretar - funkcionar v državnem organu - (ne)resničnost izjave - zavrnitev dokaznega predloga - nerelevantna dejstva - vnaprejšnja dokazna ocena
Sporne izjave so po vsebini vrednostne sodbe, v okviru katerih je toženec kritiziral delo tožnika kot državnega sekretarja za nacionalno varnost. Tožnik je moral računati s tem, da je zaradi svojega položaja na očeh javnosti. Kritiki je bil izpostavljen kot funkcionar. Pri tehtanju pravic v koliziji je namreč odločilen tožnikov položaj v času, iz katerega izvira očitek o zlorabi represivnih organov (ko je opravljal funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade), ne položaj (javnega uslužbenca) v času podaje spornih izjav. Okoliščina, da se ni izpostavljal v javnosti, nima vpliva na njegov status javne osebnosti. Kot oseba javnega življenja (pri čemer ni odločilno, ali je tožnika šteti za absolutno ali relativno javno osebo) oziroma oseba s pomembno družbeno močjo je moral tožnik v primerjavi z običajnimi posamezniki (zasebniki) trpeti širše meje dopustne kritike v zvezi s svojim delom (metodami dela). Meje svobode izražanja so v tem primeru širše. Sporne izjave so bile usmerjene v kritiko ravnanja oškodovanca v funkciji državnega sekretarja za nacionalno varnost (ad rem), njihov namen ni bil v osebnem ponižanju in osramotitvi oškodovanca (ad personam).
Sporne izjave, kot jih razume povprečen bralec, sicer vsebujejo žaljivo sporočilo (očitek o zlorabi, torej o moralno spornem ravnanju, je objektivno žaljiv), kar pa še ne zadošča za zaključek, da je toženec presegel meje sprejemljive kritike. Za oceno o protipravnosti oziroma nedopustnosti posega v tožnikovo osebnostno sfero je odločilna presoja, ali je za sporne izjave, ki so prepoznane kot žaljive vrednostne sodbe, obstajala zadostna dejanska podlaga. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno, ali je tožnik dejansko vplival na direktorje SOVE, OVS in NPU (objektivna resničnost), temveč zgolj, ali je bil toženec o tem prepričan (subjektivna resničnost) in ali je njegovo prepričanje temeljilo na zadostni dejanski podlagi.
"Primernost" elaborata torej zajema tako vsebinsko (glede na vsebinske zahteve sodišča) kot tehnično (glede na tehnične zahteve Pravilnika) ustreznost elaborata. Pristojnost za samostojno presojo o tem, ali je elaborat primeren za katastrski vpis, ima v postopkih za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb sodišče (tretji in šesti odstavek 13. člena ZVEtL-1), ki ga sicer lahko pošlje tudi v preveritev upravnemu organu, ni pa to dolžnost sodišča, še zlasti pa to ni bilo potrebno v danem primeru, ko stranke na elaborata nista imeli pripomb in tudi tega sodišču nista predlagali.
delitev skupnega premoženja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - civilna delitev - civilna delitev skupnega premoženja
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je sodna praksa zavzela stališče, da mora solastnik oziroma skupni lastnik, ki predlaga, da se mu dodeli celotna stvar proti izplačilu drugega solastnika v denarju, izkazati tudi, da razpolaga s sredstvi za takšno poplačilo. Ker tega nasprotna udeleženka ni dokazala, je sprejeta odločitev o civilni delitvi pravno pravilna. V takšnem primeru, ko fizična delitev ni mogoča, za prevzem te stvari pa je zainteresirana le nasprotna udeleženka, ki pa finančnih sredstev za izplačilo po petem in šestem odstavku 70. člena SPZ nima, pride v poštev le civilna delitev stvari.
Nasprotna udeleženka se ne more uspešno upirati civilni delitvi niti s sklicevanjem na njen in sinov stanovanjski problem in pravico do primernega stanovanja, njen večji delež in s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na obravnavanem stanovanju. Predmet delitve nasprotni udeleženki ni bil odvzet, odločeno je le, da bo namesto deleža v naravi prejela njegovo denarno vrednost (doseženo na dražbi). S pridobljenim zneskom od prodaje si bo lahko kupila drugo nepremičnino oziroma sredstva uporabila za zagotovitev ustreznega bivališča zase in mladoletnega otroka. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je v obravnavanem primeru glede na vse okoliščine primera najprimernejša rešitev civilna delitev.
vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - pravica do volila - izpolnitev volila - obrestni del tožbenega zahtevka - izračun zamudnih obresti - nasprotje med izrekom in razlogi
Pravdne stranke so vezane na vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju glede pravice tožnikov do volila. Izpolnitev volila pa je vedno mogoče zahtevati le v posebni pravdi in ne že v zapuščinskem postopku.
ZIZ člen 29.b, 29.b/5.. ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 11/6.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodne takse
Stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, je po zakonu oproščena plačila sodnih taks v tem istem postopku in ji ni treba posebej zaprošati za taksno oprostitev.
oglaševanje - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - reklamni pano - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - protipravno ravnanje - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja - vznemirjanje lastninske pravice
SPZ v 99. členu predvideva tožbo, v kateri je varovan lastnik pred omejevanjem njegove pravice (negatorna tožba). Njegova pravica je stvarnopravna oziroma absolutna. Toženec se brani z obligacijsko pravico oziroma pogodbo, katero je sklenil z lastnikom panojev. Vendar spregleda, da je tožeča stranka temu lastniku pogodbo odpovedala in torej tožena stranka ve, da trži in zaračunava oglasni prostor na zemljišču tožnika proti njegovi volji in dovoljenju. Zato je pritrditi sodišču prve stopnje, da takšno ravnanje pomeni vznemirjanje po 99. členu SPZ.
pritožba zoper odločitev o stroških postopka - primarni in podredni tožbeni zahtevek - načelo uspeha - sprememba sklepa
V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko je sodišče primarni tožbeni zahtevek, to je razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine, zavrnilo, v celoti pa ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku, to je odpravi izpodbijanih odločb in poleg že ugotovljenih stvarnih razbremenitev v okviru III. kategorije invalidnosti priznalo še časovno razbremenitev pri delu. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi glede uspeha tožnika v postopku neutemeljeno sklicevalo na sodbo Psp 185/2021 z dne 1. 12. 2021 in tožniku priznalo stroške v višini 50 %. Tožnik je v pravdi, čeprav s podrednim tožbenim zahtevkom, uspel, zaradi česar mu je tožena stranka v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP dolžna povrniti stroške postopka v celoti in ne le v višini 50 %.
stroški postopka - pripombe k izvedenskemu mnenju - potrebni stroški - sprememba odločitve
Sodišče prve stopnje je 4. 3. 2022 tožnici posredovalo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 25. 2. 2022 in jo pozvalo, da v roku 15 dni posreduje morebitne pripombe na to izvedensko mnenje. Vloga tožeče stranke z dne 23. 3. 2022 po vsebini ne vsebuje pripomb na izvedensko mnenje, prav tako pa ne vsebuje obrazloženega pravnega naziranja oziroma opredelitve do obravnavanih dejanskih vprašanj, ugotovljenih s strani izvedenskega organa. Pritožbeno sodišče je zato priznanih 225 točk za vlogo z dne 23. 3. 2022 znižalo na 20 točk skladno s 4. točko tarifne št. 43 OT.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059210
ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZZK-1 člen 73.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba začasne odredbe v zemljiški knjigi - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - izrek denarne kazni
V pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka zaradi zavarovanja zahtevka, da poslovni delež sodi v skupno premoženje, ni dovoljeno posegati in takšne omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanja.
Izdana začasna odredba glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (73. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.
pravica do državne štipendije - povprečen mesečni dohodek na družinskega člana - regres za letni dopust - obdavčljiv dohodek - sprememba davčne zakonodaje
V davčno osnovo gre le regres za letni dopust, ki presega 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji. Nižji znesek od 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji se tako v davčno osnovo ne upošteva in od tega zneska se tudi ne odmeri dohodnina. Ker ne gre za obdavčljiv dohodek, ga tudi ni mogoče upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja družine pri odločanju o pravici do državne štipendije, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje ter štelo, da je brez pravne podlage stališče tožene stranke, da je regres obdavčljiv dohodek in v celoti všteven pri ugotavljanju materialnega položaja družine. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v dveh drugih identičnih zadevah Psp 169/2022 in Psp 97/2022.
Nenazadnje se izpodbija sklep o nagradi in stroških izvedenca, pri čemer toženka ne uveljavlja očitkov, da karkoli od odmerjenega ni bilo opravljeno. Izraža le lastno in neutemeljeno dokazno kritiko izvedenskega dela oziroma mnenje o neznanju in nestrokovnosti angažiranega izvedenca. Nestrinjanju oziroma nezadovoljstvu z opravljenim delom izvedenca ni mogoče slediti na način, za katerega se zavzema pritožnica, to je, da naj se mu ne prizna nagrade in stroškov za opravljeno delo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060269
KZ-1 člen 20, 48.a, 48.a/1, 49, 49/2, 45.a, 50, 50-2, 51, 308, 308/3, 308/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kazenska sankcija - odmera kazni - namen kaznovanja - nevarnost in teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - izgon tujca - pravica do spoštovanja družinskega življenja
S trditvijo, da je okoliščina nevarnosti, ko so bili tujci, ki jih je tempore criminis prevažal obdolženi v prtljažnem prostoru oziroma na tleh potniške kabine, izkazana zgolj kot gola domneva in ni potrjena z realnimi in konkretnimi okoliščinami nevarnosti ter izpostavljanju, da do posledice za življenje in zdravje ilegalnih prebežnikov še ni prišlo, pritožnik pod videzom kršitve kazenskega zakona ponuja lastno dokazno oceno, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
ZKP člen 375, 375/2, 402, 402/3, 445.č, 445.č/2 445.č/4.
sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu
Po razumljivem izreku sklepa je bila navedena sodba o kaznovalnem nalogu razveljavljena. To je sodišče prve stopnje po vloženem ugovoru iz drugega odstavka 445.č člena ZKP, ki ni prepozen ali dovoljen (drugi odstavek 375. člena ZKP), dolžno storiti vedno, ne glede na vsebino ugovora, ki sta ga v obravnavanem primeru podala zagovornik obdolženega B. B. in pritožnik sam ter s postopkom po četrtem odstavku 445. č člena ZKP nadaljevati, kot da sodba o kaznovalnem nalogu ni bila izdana.
OZ člen 335, 335/3, 347, 347/1, 356, 356/1, 356/2, 365, 369, 369/1, 369/5. ZPP člen 180, 180/3. ZIZ člen 101, 101-3, 133a, 137, 141.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja - zastaralni roki - vprašanje pravilne uporabe materialnega prava - občasne terjatve - nedovoljena pritožba - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - pretrganje zastaranja - ni pravnega interesa za pritožbo - zakonske omejitve izvršbe
Dolžnica je v ugovoru zoper sklep o izvršbi v zvezi z zastaranjem navedla: "Sklepu o izvršbi je priložena sodba z opravilno številko Opr. št. P 519/2003, ki je postala pravnomočna 8. 7. 2009 in izvršljiva 14. 9. 2009. Predlog za izvršbo je vložen 20. 12. 2021 in dopolnjen dne 13. 1. 2022. Iz navedenih listin izhaja, da je upnik A. A. predlagal izvršbo po poteku desetih let od pravnomočnosti sodne odločbe, rok za predlaganje izterjave je zastaral zato predlagam pristojnemu sodišču, da Sklep o izvršbi razveljavi." Iz takšne vsebine ugovora po presoji sodišča druge stopnje izhaja, da dolžnica ugovor zastaranja uveljavlja glede celotne terjatve, ki ji je bila v plačilo naložena s sodbo P 519/2003, torej tako glede zastaranja glavnice kot tudi glede zastaranja zakonskih zamudnih obresti. Dejstva, da se je dolžnica izrecno sklicevala na potek desetletnega zastaralnega roka, ki ustreza roku iz prvega odstavka 356. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ni mogoče interpretirati tako, da dolžnica uveljavlja zgolj zastaranje terjatve iz naslova glavnice, katere zastaranje se presoja po tej določbi, ne pa tudi zastaranja terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavnice, katerih zastaranje se presoja po določbi drugega odstavka 356. člena OZ. Vprašanje, kakšna je dolžina relevantnega zastaralnega roka in katere določbe je treba uporabiti za presojo zastaranja, je vprašanje uporabe materialnega prava, ki ga mora sodišče uporabiti ustrezno upoštevaje relevantna dejstva, ki jih zatrjujejo stranke, pri čemer pa sodišče na pravno podlago, ki jo navedejo stranke, ni vezano (tretji odstavek 180. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
S sklepom o izvršbi In 1483/2009 je bila dovoljena zgolj izvršba (med drugim tudi) za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zneska 7.504,20 EUR, ki so bile dolžnici s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru P 519/2003 z dne 15. 5. 2008 v plačilo naložene za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega paricijskega roka do plačila. Odločbe, s katero je bilo odločeno o dolžničini obveznosti plačila zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov v višini 7.504,20 EUR in ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov za izterjavo teh obresti, tako ne predstavlja sklep o izvršbi In 1483/2009, ampak sodba P 519/2003. Ker so zakonske zamudne obresti od zneska 7.504,20 EUR v plačilo zapadle šele v obdobju po izdaji navedene sodbe, celotne prisojene obresti predstavljajo občasne terjatve, ki izvirajo iz pravnomočne sodne odločbe in ki zapadejo v bodoče, zanje pa v celoti velja triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 347. člena OZ v zvezi z drugim odstavkom 356. člena OZ.
ZKP člen 16, 16/2, 16/3, 94, 371, 371/2, 402, 402/3.
plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja - razveljavitev sklepa - kršitev pravice do enakega varstva pravic - seznanitev z dejstvi in okoliščinami
Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pritožničinimi opozorili, da je sodišče prve stopnje napadeni sklep izdalo po predlogu oškodovankinih pooblaščencev, s katerim je ni seznanilo. Strinjalo se je tudi, da se pritožnica tedaj o utemeljenosti predloga ni mogla izjaviti z navajanjem dejstev in dokazov ter da je bila v primerjavi z oškodovankinimi pooblaščenci kot nasprotno stranjo v neenakem položaju.
URS člen 14, 50, 51.. ZZVZZ člen 63, 65.. ZPacP člen 2, 2-11.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 158, 158/1, 254.. ZZDej člen 38.
obvezno zdravstveno zavarovanje - izdaja receptov za osebno rabo zdravnika - zasebnik
Trenutno veljaven javni sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji ne dopušča povrnitve stroškov zdravljenja, ki ga zavarovana oseba opravi kot samoplačnik pri izvajalcih v zasebnem zdravstvu, ki z zavodom nima sklenjene niti koncesijske pogodbe. Zasebnemu zdravniku brez koncesije pooblastilo za izpolnjevanje zelenih receptov ni podeljeno. Ker so javna sredstva za zagotavljanje zdravstvenega varstva že po naravi omejena, je nujna ureditev natančnega obsega storitev z določitvijo standardov in normativov.
začasna nezmožnost za delo - odločba imenovanega zdravnika - poškodba pri delu - zaključeno zdravljenje - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke
V okoliščinah obravnavanega primera je bila brezposelnemu tožniku priznana začasna nezmožnost za delo do 11. 10. 2019, ker si je kot pogodbeni rezervist pri počepu maja 2017, ko je bil zavarovan po šifri 050 po 18. členu ZZVZZ za poškodbo pri delu, poškodoval desno koleno. Ker je zdravljenje desnega kolena po artroskopskem posegu 4. 4. 2019 zagotovo zaključeno, več ni dejanske niti pravne podlage za podaljševanje bolniškega staleža zaradi poškodbe pri delu po 12. 10. 2019.
S takšnim, z ničemer podkrepljenim opozorilom, pa pritožnica ni zadostila zahtevi po razumljivosti obtožnega predloga do te mere, da bi bil ta skladen z določbo prvega odstavka 434. člena ZKP. Posledično je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom, dosledno sledeč določbi tretjega odstavka 76. člena ZKP, izpostavljeni obtožni predlog zavrglo ter sprejeto odločitev ustrezno obrazložilo.
Pritožba ima sicer prav, ko opozarja na sodno prakso, ki dopušča ustno ali konkludentno sklenjeno najemno pogodbo, a vendar je za takšno sklenitev pomembno, da je bil dosežen sporazum o bistvenih sestavinah najemne pogodbe. Ena teh je tudi najemnina. Vsekakor je možen dogovor, da se bo najemnina pobotala z vlaganji, ki jih bo opravil najemnik v stanovanju oz. stanovanjski hiši, seveda pa morajo biti ta vlaganja konkretizirana oz. vsaj določljiva ob sklenitvi najemne pogodbe. Dejstvo, da je nekdo vlagal v nepremičnino in se kasneje skliceval, da ta vlaganja predstavljajo plačilo najemnine, ne predstavljajo dogovora o najemnini.