predlog za oprostitev plačila sodne takse - vrednost premoženja - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - trditveno in dokazno breme
Kadar predlagatelj ne navede vrednosti vozil, niti ne opozori na posebnosti, ki bi lahko nižale njihovo vrednost, sodišče upošteva vrednost povprečno ohranjenega avtomobila, ki ga pridobi na javno dostopnih spletnih portalih (avto.net; bolha.com ipd.)
pripor - ponovitvena nevarnost - begosumnost - utemeljen sum
S pravnomočnostjo obtožnice je bil utemeljen sum pravnomočno dognan, česar pa pavšalne pritožbene navedbe ne morejo spremeniti, zlasti ob tem, ko so sodišče prve stopnje ni soočalo z novimi dejstvi in dokazi, ki so relevantni za presojo utemeljenega suma, slednjih pa tudi pritožba ne zatrjuje.
stroški postopka - pripombe k izvedenskemu mnenju - potrebni stroški - sprememba odločitve
Sodišče prve stopnje je 4. 3. 2022 tožnici posredovalo izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja z dne 25. 2. 2022 in jo pozvalo, da v roku 15 dni posreduje morebitne pripombe na to izvedensko mnenje. Vloga tožeče stranke z dne 23. 3. 2022 po vsebini ne vsebuje pripomb na izvedensko mnenje, prav tako pa ne vsebuje obrazloženega pravnega naziranja oziroma opredelitve do obravnavanih dejanskih vprašanj, ugotovljenih s strani izvedenskega organa. Pritožbeno sodišče je zato priznanih 225 točk za vlogo z dne 23. 3. 2022 znižalo na 20 točk skladno s 4. točko tarifne št. 43 OT.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - obstoj milejšega ukrepa - nujnost in sorazmernost ukrepa
Na podlagi izvedenih dokazov, zlasti mnenja izvedenke ter izpovedi same osebe, je sodišče med drugim ugotovilo, da oseba svoje ravnanje usmerja pod vplivom psihotičnih doživljanj in zato tudi nevtralna ravnanja ljudi, ki ji želijo pomagati, razume kot zanjo ogrožujoča, kar ima za posledico avto ali heteroagresivno ravnanje. Oseba zelo jasno govori o načrtu za izvedbo samomora (spuščanje plina po cevi v avto), zelo odločna je, da bo to storila, kakor tudi o možnosti uporabe agresije proti drugim osebam, ki naj bi jo ogrožale ali jo izigrale. Navedenih dejanskih ugotovitev pridržana oseba ne izpodbija. Le pavšalno navaja, da svojega življenja ali zdravja ter življenja in zdravja drugih ljudi ne ogroža, prav tako ni povzročala in ne bo povzročala nobene škode ter trdi, da je ogrožanje, ki se navaja v izpodbijanem sklepu, le hipotetično, a so navedbe ob ugotovljenem in neizpodbijanem dejanskem stanju neutemeljene. Trditev, da oseba ne povzroča škode, pa, ker zadošča že izpolnjevanje enega izmed alternativno določenih pogojev v prvi alineji prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ni relevantna, sodišče pa na ta pogoj svoje odločitve tudi ni oprlo.
Glede na s strani izvedenke ugotovljeno zdravstveno stanje osebe, ki ima neopredeljeno psihozo, zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna nadzorovati svojih ravnanj ter do svojega duševnega stanja in potrebe po zdravljenju ni sposobna zavzeti ustrezne kritičnosti, oseba trenutno aktivnega in odgovornega sodelovanja ni sposobna. Navedba, da zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom ni nujno in sorazmerno (da bi bilo torej ugotovljene vzroke in ogrožanje mogoče odvrniti z milejšo obliko pomoči – z zdravljenjem na odprtem oddelku, nadzorovano obravnavo) so tako neutemeljene. Za uspešnost zdravljenja v milejših oblikah (od zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom) je namreč potrebno aktivno sodelovanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00063618
KZ-1 člen 57, 57/3, 211, 211/1. ZKP člen 17, 18, 18/1, 105, 105/2, 344. OZ člen 131, 131/1, 165, 299, 299/1.
kaznivo dejanje goljufije - modifikacija obtožnega akta - pogojna obsodba s posebnim pogojem - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov
Državni tožilec lahko prosto razpolaga z obtožbo, pri čemer v skladu z ustaljeno sodno prakso ni potrebno, da bi se na glavni obravnavi pokazala nova dejstva, na podlagi katerih bo državni tožilec spremenil obtožbo, ampak zadostuje že njegova ocena, da se je spremenilo dejansko stanje. Pomeni, da sme obtožbo spremeniti glede na svojo presojo dejanskega stanja, neodvisno od tega, ali se v zadevi pojavijo novi dokazi ali ne. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se zahteva po konkretizaciji zakonskih znakov nanaša na objektivne elemente kaznivega dejanja, medtem ko o subjektivnih elementih sodišče sklepa na podlagi objektivnih očitkov, torej tistih znakov kaznivega dejanja, ki so razvidni navzven, kar pa spada v obrazložitev sodbe. Kaj pomeni očitek "dejansko poslovodeča oseba", tudi Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo in zavzelo stališče, da gre za osebo oziroma storilca kaznivega dejanja, ki v družbi dejansko vodi posle, ne glede na njegov status v njej in s tem de facto izvršuje vlogo poslovodnega organa družbe. Sodbe ni mogoče brati selektivno, temveč je treba njeno pravilnost ocenjevati medsebojno povezano glede na vse izvedene dokaze in sprejeto dokazno oceno, torej kot povezano celoto. Ob sklicevanju na pravno podlago prvega odstavka 131. člena Obligacijskega zakonika (OZ) je sicer že z izrekom obsodilne sodbe obdolžencema potrjen obstoj vseh predpostavk odškodninske odgovornosti, kot podlage za ugoditev premoženjskopravnemu zahtevku. Ratio in ekonomičnost te odločitve v kazenskem postopku je nenazadnje utemeljena tudi upoštevaje določbo 14. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Odškodninska obveznost za povrnitev premoženjske škode se namreč šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode (165. člen OZ).
začasna nezmožnost za delo - odločba imenovanega zdravnika - poškodba pri delu - zaključeno zdravljenje - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke
V okoliščinah obravnavanega primera je bila brezposelnemu tožniku priznana začasna nezmožnost za delo do 11. 10. 2019, ker si je kot pogodbeni rezervist pri počepu maja 2017, ko je bil zavarovan po šifri 050 po 18. členu ZZVZZ za poškodbo pri delu, poškodoval desno koleno. Ker je zdravljenje desnega kolena po artroskopskem posegu 4. 4. 2019 zagotovo zaključeno, več ni dejanske niti pravne podlage za podaljševanje bolniškega staleža zaradi poškodbe pri delu po 12. 10. 2019.
ZIZ člen 29.b, 29.b/5.. ZST-1 člen 10, 10/3, 11, 11/6.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodne takse
Stranka, kateri je v določenem postopku dodeljena redna ali izredna brezplačna pravna pomoč, je po zakonu oproščena plačila sodnih taks v tem istem postopku in ji ni treba posebej zaprošati za taksno oprostitev.
ZSICT člen 23, 23/5, 45, 45/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/5. ZPP člen 249.
stroški izvedenca - stroški hrambe - hramba izvedeniških mnenj sodnega izvedenca - dolžnost sporočanja podatkov - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - plačilo nagrade in stroškov izvedenca - plačilo nagrade za opravljeno delo
Ker gre pri stroških hrambe izvedenskih mnenj za splošne stroške v zvezi z opravljanjem dejavnosti izvedenca, ki so nujni pogoj za opravljanje dejavnosti, teh stroškov ni mogoče prevaliti na breme naročnika oziroma strank.
ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev iz drugega sodnega postopka - bistvena sprememba tržne vrednosti
V obravnavani zadevi je upnik z vlogo, vloženo 22. 3. 2021, predlagal, da sodišče v predmetnem postopku uporabi cenitveno poročilo, ki je bilo izdelano v izvršilnem postopku VL 129981/2017. Na poziv sodišča, ali se dolžnica z upnikovim predlogom strinja, je dolžnica odgovorila z vlogo z dne 14. 4. 2021 in navedla, da se s cenitvijo strinja, hkrati pa navedla, da v predmetni zadevi dolguje le še znesek 201,57 EUR in stroške postopka ter predlagala obročno plačilo dolga v obravnavani zadevi. Po delnem poplačilu dolga je sodišče nato dolžnico z dopisom z dne 7. 9. 2021 ponovno pozvalo, naj v roku 8 dni sporoči, ali se z uporabo navedene cenitve strinja, dolžnica pa na dopis ni odgovorila.
Glede na opisano so bili tudi po mnenju sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji, da sodišče tržno vrednost dolžničine nepremičnine ugotovi na podlagi cenitve iz zadeve VL 129981/2017, ki v trenutku, ko je upnik podal predlog za njeno uporabo, ni bila starejša od dveh let in katere uporabi v postopku dolžnica vse do vložitve obravnavane pritožbe ni nasprotovala oziroma je z njo izrecno soglašala.
ZKP člen 16, 16/2, 16/3, 94, 371, 371/2, 402, 402/3.
plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja - razveljavitev sklepa - kršitev pravice do enakega varstva pravic - seznanitev z dejstvi in okoliščinami
Sodišče druge stopnje se je strinjalo s pritožničinimi opozorili, da je sodišče prve stopnje napadeni sklep izdalo po predlogu oškodovankinih pooblaščencev, s katerim je ni seznanilo. Strinjalo se je tudi, da se pritožnica tedaj o utemeljenosti predloga ni mogla izjaviti z navajanjem dejstev in dokazov ter da je bila v primerjavi z oškodovankinimi pooblaščenci kot nasprotno stranjo v neenakem položaju.
Fikcija vročitve nastopi že zadnji dan petnajstdnevnega roka ne glede na to, kdaj je vročevalec po preteku tega roka pustil sodno pošiljko v naslovnikovem predalčniku, rok za vložitev pravnega sredstva pa začne teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu.
ZKP člen 375, 375/2, 402, 402/3, 445.č, 445.č/2 445.č/4.
sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu
Po razumljivem izreku sklepa je bila navedena sodba o kaznovalnem nalogu razveljavljena. To je sodišče prve stopnje po vloženem ugovoru iz drugega odstavka 445.č člena ZKP, ki ni prepozen ali dovoljen (drugi odstavek 375. člena ZKP), dolžno storiti vedno, ne glede na vsebino ugovora, ki sta ga v obravnavanem primeru podala zagovornik obdolženega B. B. in pritožnik sam ter s postopkom po četrtem odstavku 445. č člena ZKP nadaljevati, kot da sodba o kaznovalnem nalogu ni bila izdana.
Nenazadnje se izpodbija sklep o nagradi in stroških izvedenca, pri čemer toženka ne uveljavlja očitkov, da karkoli od odmerjenega ni bilo opravljeno. Izraža le lastno in neutemeljeno dokazno kritiko izvedenskega dela oziroma mnenje o neznanju in nestrokovnosti angažiranega izvedenca. Nestrinjanju oziroma nezadovoljstvu z opravljenim delom izvedenca ni mogoče slediti na način, za katerega se zavzema pritožnica, to je, da naj se mu ne prizna nagrade in stroškov za opravljeno delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00059179
ZPP člen 224, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 198.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravica do izjave - hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine - izpraznitev stanovanja
Vročevalec na vročilnici ni zaznamoval, da bi bilo s predalčnikom karkoli narobe oziroma da bi bil ta neuporaben. Ker je vročilnica javna listina, se šteje, da so dejstva, ki so v njej navedena, resnična (224. člen ZPP). Toženec je tisti, ki mora trditi in dokazati, da je bila vročitev napačno opravljena. S trditvami o tem, da je s ključem mogoče odpreti več predalčnikov, pa pravilnosti vročitve toženec ne more izpodbiti. Toženec je namreč tisti, ki je dolžan zagotoviti ustreznost predalčnika, kar vključuje tudi to, da mora biti njegova vsebina dostopna samo njemu. Toženec pa je glede na lastne trditve ravnal neskrbno in kljub vedenju o zatrjevani možnosti, da nekdo razpolaga s ključem, ki odpira tudi njegov predalčnik, ni poskrbel, da nekdo drug ne more dostopati do vsebine njegovega predalčnika. Zato se na pomanjkljivosti predalčnika ne more uspešno sklicevati.
Vročilnica je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
S takšnim, z ničemer podkrepljenim opozorilom, pa pritožnica ni zadostila zahtevi po razumljivosti obtožnega predloga do te mere, da bi bil ta skladen z določbo prvega odstavka 434. člena ZKP. Posledično je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom, dosledno sledeč določbi tretjega odstavka 76. člena ZKP, izpostavljeni obtožni predlog zavrglo ter sprejeto odločitev ustrezno obrazložilo.
Pritožba ima sicer prav, ko opozarja na sodno prakso, ki dopušča ustno ali konkludentno sklenjeno najemno pogodbo, a vendar je za takšno sklenitev pomembno, da je bil dosežen sporazum o bistvenih sestavinah najemne pogodbe. Ena teh je tudi najemnina. Vsekakor je možen dogovor, da se bo najemnina pobotala z vlaganji, ki jih bo opravil najemnik v stanovanju oz. stanovanjski hiši, seveda pa morajo biti ta vlaganja konkretizirana oz. vsaj določljiva ob sklenitvi najemne pogodbe. Dejstvo, da je nekdo vlagal v nepremičnino in se kasneje skliceval, da ta vlaganja predstavljajo plačilo najemnine, ne predstavljajo dogovora o najemnini.
vezanost na pravnomočen sklep o dedovanju - pravica do volila - izpolnitev volila - obrestni del tožbenega zahtevka - izračun zamudnih obresti - nasprotje med izrekom in razlogi
Pravdne stranke so vezane na vsebino pravnomočnega sklepa o dedovanju glede pravice tožnikov do volila. Izpolnitev volila pa je vedno mogoče zahtevati le v posebni pravdi in ne že v zapuščinskem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060269
KZ-1 člen 20, 48.a, 48.a/1, 49, 49/2, 45.a, 50, 50-2, 51, 308, 308/3, 308/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kazenska sankcija - odmera kazni - namen kaznovanja - nevarnost in teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - izgon tujca - pravica do spoštovanja družinskega življenja
S trditvijo, da je okoliščina nevarnosti, ko so bili tujci, ki jih je tempore criminis prevažal obdolženi v prtljažnem prostoru oziroma na tleh potniške kabine, izkazana zgolj kot gola domneva in ni potrjena z realnimi in konkretnimi okoliščinami nevarnosti ter izpostavljanju, da do posledice za življenje in zdravje ilegalnih prebežnikov še ni prišlo, pritožnik pod videzom kršitve kazenskega zakona ponuja lastno dokazno oceno, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.