Pritožba ima sicer prav, ko opozarja na sodno prakso, ki dopušča ustno ali konkludentno sklenjeno najemno pogodbo, a vendar je za takšno sklenitev pomembno, da je bil dosežen sporazum o bistvenih sestavinah najemne pogodbe. Ena teh je tudi najemnina. Vsekakor je možen dogovor, da se bo najemnina pobotala z vlaganji, ki jih bo opravil najemnik v stanovanju oz. stanovanjski hiši, seveda pa morajo biti ta vlaganja konkretizirana oz. vsaj določljiva ob sklenitvi najemne pogodbe. Dejstvo, da je nekdo vlagal v nepremičnino in se kasneje skliceval, da ta vlaganja predstavljajo plačilo najemnine, ne predstavljajo dogovora o najemnini.
Vročilnica je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
Nenazadnje se izpodbija sklep o nagradi in stroških izvedenca, pri čemer toženka ne uveljavlja očitkov, da karkoli od odmerjenega ni bilo opravljeno. Izraža le lastno in neutemeljeno dokazno kritiko izvedenskega dela oziroma mnenje o neznanju in nestrokovnosti angažiranega izvedenca. Nestrinjanju oziroma nezadovoljstvu z opravljenim delom izvedenca ni mogoče slediti na način, za katerega se zavzema pritožnica, to je, da naj se mu ne prizna nagrade in stroškov za opravljeno delo.
S takšnim, z ničemer podkrepljenim opozorilom, pa pritožnica ni zadostila zahtevi po razumljivosti obtožnega predloga do te mere, da bi bil ta skladen z določbo prvega odstavka 434. člena ZKP. Posledično je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom, dosledno sledeč določbi tretjega odstavka 76. člena ZKP, izpostavljeni obtožni predlog zavrglo ter sprejeto odločitev ustrezno obrazložilo.
prevzem dolga - sprememba dolžnika - nadaljevanje izvršbe z novim dolžnikom - Republika Slovenija
Določba tretjega odstavka 17. člena ZOKIPOSR je materialnopravne narave. Tudi upnik je upravičenec do „škode“ (neplačane terjatve) po določbah ZOKIPOSR, ne le izbrisani družbenik. Kako upravičenec, izbrisani družbenik ali upnik, procesno uveljavlja pravico do povračila svoje škode na podlagi ZOKIPOSR, pa določata 7. in 8. člen zakona.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sklep višjega sodišča, ki je podaljšal rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu, vročen dolžniku. Dolžnik priznava, da sodne takse ni plačal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00059179
ZPP člen 224, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 198.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - pravica do izjave - hišni predalčnik - vročilnica kot javna listina - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine - izpraznitev stanovanja
Vročevalec na vročilnici ni zaznamoval, da bi bilo s predalčnikom karkoli narobe oziroma da bi bil ta neuporaben. Ker je vročilnica javna listina, se šteje, da so dejstva, ki so v njej navedena, resnična (224. člen ZPP). Toženec je tisti, ki mora trditi in dokazati, da je bila vročitev napačno opravljena. S trditvami o tem, da je s ključem mogoče odpreti več predalčnikov, pa pravilnosti vročitve toženec ne more izpodbiti. Toženec je namreč tisti, ki je dolžan zagotoviti ustreznost predalčnika, kar vključuje tudi to, da mora biti njegova vsebina dostopna samo njemu. Toženec pa je glede na lastne trditve ravnal neskrbno in kljub vedenju o zatrjevani možnosti, da nekdo razpolaga s ključem, ki odpira tudi njegov predalčnik, ni poskrbel, da nekdo drug ne more dostopati do vsebine njegovega predalčnika. Zato se na pomanjkljivosti predalčnika ne more uspešno sklicevati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060269
KZ-1 člen 20, 48.a, 48.a/1, 49, 49/2, 45.a, 50, 50-2, 51, 308, 308/3, 308/6. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - kazenska sankcija - odmera kazni - namen kaznovanja - nevarnost in teža kaznivega dejanja - omilitev kazni - izgon tujca - pravica do spoštovanja družinskega življenja
S trditvijo, da je okoliščina nevarnosti, ko so bili tujci, ki jih je tempore criminis prevažal obdolženi v prtljažnem prostoru oziroma na tleh potniške kabine, izkazana zgolj kot gola domneva in ni potrjena z realnimi in konkretnimi okoliščinami nevarnosti ter izpostavljanju, da do posledice za življenje in zdravje ilegalnih prebežnikov še ni prišlo, pritožnik pod videzom kršitve kazenskega zakona ponuja lastno dokazno oceno, s čimer uveljavlja nedovoljen razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
odločitev o stroških postopka - stroški začasnega zastopanja - založitev predujma za začasnega zastopnika - povrnitev pravdnih stroškov
Ker je stroške začasne zastopnice v celoti dolžan plačati tožnik, drugih stroškov pa toženka ni zatrjevala (priglasila), je nepravilna pritožbena teza, da bi ji morali biti povrnjeni vsi stroški postopka, oziroma glede na njen uspeh v pravdi vsaj sorazmeren del stroškov.
Zgolj kratek zaključek, da je sodišče sprejelo trditve, dokazne predloge in natančno argumentacijo tožene stranke v njenih vlogah, s katero je argumentirala zakaj tožbeni zahtevek ni utemeljen, zaradi česar ni podan temelj tožbenega zahtevka, ne dosega minimalne zahteve po obrazloženosti sodbe. Sodišče prve stopnje namreč trditev tožnika v sodbi sploh ni povzelo, posledično pa do njih tudi ni zavzelo nobenega stališča, zato ostaja odprto vprašanje ali se je z njimi sploh seznanilo. Končno sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo razlogov, zakaj je sprejelo trditve tožene stranke.
ZKP člen 375, 375/2, 402, 402/3, 445.č, 445.č/2 445.č/4.
sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - razveljavitev sodbe o kaznovalnem nalogu
Po razumljivem izreku sklepa je bila navedena sodba o kaznovalnem nalogu razveljavljena. To je sodišče prve stopnje po vloženem ugovoru iz drugega odstavka 445.č člena ZKP, ki ni prepozen ali dovoljen (drugi odstavek 375. člena ZKP), dolžno storiti vedno, ne glede na vsebino ugovora, ki sta ga v obravnavanem primeru podala zagovornik obdolženega B. B. in pritožnik sam ter s postopkom po četrtem odstavku 445. č člena ZKP nadaljevati, kot da sodba o kaznovalnem nalogu ni bila izdana.
rok za plačilo predujma - podaljšanje roka za plačilo predujma - prepozen predlog za podaljšanje roka za plačilo predujma
Rok, ki ga določi sodišče, se na predlog prizadete osebe (v obravnavani zadevi torej na predlog upnika, ki mu je bilo naloženo plačilo predujma) lahko podaljša, če za to obstajajo opravičeni razlogi, vendar pa se mora podaljšanje roka predlagati, preden se rok izteče (drugi in tretji odstavek 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Ker je v obravnavani zadevi upnik podaljšanje roka predlagal po izteku roka, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in skladno s citirano določbo, ko je upnikov prepozni predlog za podaljšanje roka zavrglo.
oglaševanje - oglaševanje na zemljišču v zasebni lasti - reklamni pano - odstranitev reklamnih panojev - najemna pogodba - protipravno ravnanje - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja - vznemirjanje lastninske pravice
SPZ v 99. členu predvideva tožbo, v kateri je varovan lastnik pred omejevanjem njegove pravice (negatorna tožba). Njegova pravica je stvarnopravna oziroma absolutna. Toženec se brani z obligacijsko pravico oziroma pogodbo, katero je sklenil z lastnikom panojev. Vendar spregleda, da je tožeča stranka temu lastniku pogodbo odpovedala in torej tožena stranka ve, da trži in zaračunava oglasni prostor na zemljišču tožnika proti njegovi volji in dovoljenju. Zato je pritrditi sodišču prve stopnje, da takšno ravnanje pomeni vznemirjanje po 99. členu SPZ.
DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00059210
ZIZ člen 272, 272/1, 273. ZZK-1 člen 73.
začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice - zaznamba začasne odredbe v zemljiški knjigi - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - izrek denarne kazni
V pravno poslovne odločitve pravne osebe, ki ni stranka postopka zaradi zavarovanja zahtevka, da poslovni delež sodi v skupno premoženje, ni dovoljeno posegati in takšne omejitve niso primerno sredstvo za zavarovanja.
Izdana začasna odredba glede na pravilo o začetku učinkovanja vpisov (73. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, oziroma povedano drugače, začasna odredba nima učinkov na tiste zemljiškoknjižne postopke, ki so se že začeli in v katerih so opravljeni vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe.
delitev skupnega premoženja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - civilna delitev - civilna delitev skupnega premoženja
Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je sodna praksa zavzela stališče, da mora solastnik oziroma skupni lastnik, ki predlaga, da se mu dodeli celotna stvar proti izplačilu drugega solastnika v denarju, izkazati tudi, da razpolaga s sredstvi za takšno poplačilo. Ker tega nasprotna udeleženka ni dokazala, je sprejeta odločitev o civilni delitvi pravno pravilna. V takšnem primeru, ko fizična delitev ni mogoča, za prevzem te stvari pa je zainteresirana le nasprotna udeleženka, ki pa finančnih sredstev za izplačilo po petem in šestem odstavku 70. člena SPZ nima, pride v poštev le civilna delitev stvari.
Nasprotna udeleženka se ne more uspešno upirati civilni delitvi niti s sklicevanjem na njen in sinov stanovanjski problem in pravico do primernega stanovanja, njen večji delež in s tem upravičen interes za pridobitev izključne lastninske pravice na obravnavanem stanovanju. Predmet delitve nasprotni udeleženki ni bil odvzet, odločeno je le, da bo namesto deleža v naravi prejela njegovo denarno vrednost (doseženo na dražbi). S pridobljenim zneskom od prodaje si bo lahko kupila drugo nepremičnino oziroma sredstva uporabila za zagotovitev ustreznega bivališča zase in mladoletnega otroka. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, je v obravnavanem primeru glede na vse okoliščine primera najprimernejša rešitev civilna delitev.
sodni izvedenec - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga toženke za imenovanje novega izvedenca arhitekturne stroke, kar je obširno in pravilno obrazložilo, ni kršilo določbe četrtega odstavka 254. člena ZPP. Neutemeljeno je zavzemanje toženke, da je bila ekspertiza angažiranega izvedenca tudi po zaslišanju nejasna in v nasprotju s pisnim mnenjem. Izvedba dokaza z izvedencem, kamor spada tudi izbira konkretne osebe izvedenca, je v domeni sodišča in ne strank. Nobene spornosti ni v tudi sicer ekonomičnem ravnanju sodišča prve stopnje, da je angažiralo enega od dveh sodnih izvedencev, ki sta svoje delo opravila v že pravnomočno zaključeni zadevi istih pravdnih strank glede istega pogodbenega razmerja.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - vrednost premoženja - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - trditveno in dokazno breme
Kadar predlagatelj ne navede vrednosti vozil, niti ne opozori na posebnosti, ki bi lahko nižale njihovo vrednost, sodišče upošteva vrednost povprečno ohranjenega avtomobila, ki ga pridobi na javno dostopnih spletnih portalih (avto.net; bolha.com ipd.)
pripor - ponovitvena nevarnost - begosumnost - utemeljen sum
S pravnomočnostjo obtožnice je bil utemeljen sum pravnomočno dognan, česar pa pavšalne pritožbene navedbe ne morejo spremeniti, zlasti ob tem, ko so sodišče prve stopnje ni soočalo z novimi dejstvi in dokazi, ki so relevantni za presojo utemeljenega suma, slednjih pa tudi pritožba ne zatrjuje.