ZSSloV člen 53.. ZDR-1 člen 158, 179.. ZJU člen 140.. ZObr člen 46, 98c.. ZDavP-2 člen 57, 57/3, 283, 283/1.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - ustrezna trditvena podlaga - dokazna ocena - višina odškodnine - neto - urna postavka - dodatek za nevarne naloge - odredba ministra - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Če je pripadnik slovenske vojske upravičen do plačila za opravljeno delo v pavšalnem znesku, kadar mu je dnevni počitek zagotovljen, je v nasprotnem primeru (ko je dejansko opravil več dela, kot je bilo predvideno, prav v času, ko bi moral med dvema zaporednima dnevoma počivati) prikrajšan in ima pravico do odškodnine za premoženjsko škodo za več opravljene ure dela na račun nezagotovljenega počitka.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je tožnici prisodilo neto znesek iz naslova odškodnine (VIII Ips 23/2019). S takšno odločitvijo je posredno odločilo o obveznosti obračuna in plačila davkov ter prispevkov, ki v času odločanja o utemeljenosti zahtevka še ni nastala. Nastala bo, ko bo toženka v korist tožnice izvršila plačilo, in sicer glede na predpis, ki ureja obremenitev prisojenega zneska z davki in prispevki v času izplačila (tretji odstavek 57. člena in prvi odstavek 283. člena ZdavP-2).
Pravna podlaga za določitev dodatka za nevarne naloge posameznemu pripadniku na MOM ni zgolj ZObr in Uredba, temveč predvsem splošni akt ministra, s katerim določi dodatek za izvajanje nevarnih nalog na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. Pripadnik je tako lahko upravičen le do takšnega dodatka, kot je za konkretno misijo določen v odredbi ministra. Takšno stališče izhaja tudi iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (VIII Ips 34/2020, VIII Ips 5/2021, VIII Ips 28/2021, VIII Ips 37/2021, s katero je bila spremenjena odločitev Pdp 618/2020, na katero se sklicuje pritožba).
Tožnikovo zatrjevanje, da mu ni bilo zagotovljeno plačilo več opravljenega dela, bi moralo sodišče preizkusiti tako, da bi ugotovilo, kaj je v teh primerih dejansko in konkretno delal. Šele na podlagi ugotovitve, kaj je tožnik dejansko in konkretno delal v času od 18.00 do 23.00 ure, bi sodišče prve stopnje lahko presodilo, ali so mu bila res naložena opravila, ki so pomenila kršitev pravice do plačila za več opravljeno delo (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka). Za tak zaključek ne zadošča splošna ugotovitev, da so „določena opravila“ (našteta samo primeroma) bila, ampak je pomembno, za katera opravila in v kakšnem obsegu je šlo v vsakem konkretnem primeru posebej.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - odsotnost odločilnih razlogov - razveljavitev sodbe
Sodišče prve stopnje je odločitev o odškodnini v višini vsakokratnih 11 ur dnevnega počitka utemeljijo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo. Takšna presoja ni materialnopravno pravilna. V podobnih sporih (VIII Ips 8/2021, VIII Ips 45/2021), v katerih sta pripadnika, ki sta bila napotena na misijo v tujino, prav tako uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka), je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za dejansko opravljeno delo. V tem okviru je bistveno, koliko ur dela (več) je tožnik opravil, česar pa sodišče prve stopnje v obravnavanem sporu zaradi zmotnega materialnopravnega stališča o enoviti pravici ni ugotavljalo.
ZFPPIPP člen 221c, 221d, 221d/1, 221f, 221f/6, 221f/7.
poenostavljena prisilna poravnava - zavrženje predloga - procesna ovira - nepopolna zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - rok za vložitev novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave
Predlog za PPP je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Celju St 000/2021 z dne 23. 12. 2021 v zvezi s sklepom VSL Cst 85/2022 z dne 22. 3. 2022 nad dolžnikom pravnomočno zavrnjen. Razloga za sprejeto odločitev Okrožnega sodišča v Celju je v 2. točki šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ker dolžnik ni ustrezno dopolnil zahteve za potrditev PPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00059591
KZ-1 člen 86, 86/8. Pravilnik o izvrševanju probacijskih nalog (2018) člen 13, 13/2, 13/3,13/6. ZPro člen 23, 23/5, 24.
odločba o kazenski sankciji - nadomestna izvršitev kazni zapora - delo v splošno korist - zdravstveno stanje obsojenca - nesorazmernost - primerno delo
Pritožbene navedbe, v katerih obdolženec opozarja, da bi zaradi opravljanja dela v splošno korist prišlo do nepravilnega zdravljenja njegove sladkorne bolezni, niso utemeljene, saj se v skladu z drugim odstavkom 13. člena Pravilnika o izvrševanju probacijskih nalog (v nadaljevanju Pravilnik) pri izbiri izvajalca dela v splošno korist upošteva, kakšno delo bi bilo primerno za osebo glede na njene osebne lastnosti in okoliščine, zdravstveno stanje in druge navedene okoliščine. Pred nastopom dela pa izvajalec sankcije osebo tudi napoti na zdravstveni pregled (tretji odstavek Pravilnika).
Prav tako niso utemeljeni pritožbeni pomisleki, da bi zaradi izvrševanja dela v splošno korist obdolžencu nastajali dodatni stroški zaradi prevoza in prehrane, saj je v šestem odstavku Pravilnika določeno, da v primeru, če je oseba na dan sklenitve dogovora o opravljanju dela v splošno korist upravičena do socialno varstvenih prejemkov in opravlja delo najmanj v obsegu 5 ur dnevno, regres za prehrano med delom krije Uprava Republike Slovenije za probacijo. Prav tako slednja krije stroške prevoza, če je oseba na dan sklenitve dogovora o opravljanju dela v splošno korist upravičena do socialno varstvenih prejemkov. Enako izhaja iz petega odstavka Zakona o probaciji (v nadaljevanju ZPro). Če bi se obdolžencu zdravstveno stanje poslabšalo, pa ima tudi možnost v skladu s 24. členom ZPro predlagati odložitev izvrševanja dela v splošno korist.
ZDR-1 člen 155.. ZObr člen 98c, 98c/2, 97f.. ZSSloV člen 3, 3/1, 3/1-9, 53.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1, 6, 6/2.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - sklepčnost tožbe - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Podobno kot velja za kršitev pravice do tedenskega počitka zgolj ugotovitev, da je v času pripravljenosti ali razporeditve v QRF (lahko) prihajalo do aktivacije, ne zadošča za ugotovitev, da je tožnik opravljal delo (in v kakšnem obsegu).
Sodišče prve stopnje je odločitev o odškodnini za vseh 11 ur dnevnega počitka v posameznem dnevu zmotno utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo. V istovrstnih sporih, v katerih so tožniki uveljavljali odškodnino za premoženjsko škodo za kršitev pogodbe zaradi več opravljenih ur dela zaradi nezagotovljenega dnevnega počitka, je Vrhovno sodišče RS utemeljilo, da ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za (dejansko) opravljeno delo. V tem okviru pa je bistveno, koliko ur dela (več) je delavec - pripadnik Slovenske vojske opravil, česar sodišče prve stopnje doslej zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo.
Sodišče prve stopnje je s sklepoma zavrnilo zahtevo tožene stranke za povračilo nadomestila plače pričama z obrazložitvijo, da povračila tožena stranka glede na njeno elektronsko sporočilo z dne 18. 9. 2020 ne uveljavlja. Zato ne drži pritožbena navedba, da je z izpodbijanima sklepoma sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo v plačilo stroške nadomestila plače. Prav tako ni utemeljena pritožbena navedba, da je treba izpodbijana sklepa razveljaviti, ker je pritožbeno sodišče delno razveljavilo sodbo, s katero je bilo odločeno o glavni stvari v tem sporu (o odškodnini zaradi neomogočenega dnevnega počitka), in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev v izpodbijanih sklepih ni odvisna od odločitve o glavni stvari.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - reorganizacija poslovanja - ukinitev delovnega mesta - individualni odpust - zavrnitev dokaznih predlogov
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da so bila delovna mesta pri toženi stranki med seboj povsem primerljiva in da zato ni bilo razloga, da bi tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici. Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu srednje zahtevna dela - delavec na liniji za skobljanje kot edina zaposlena. Res je tožnica, kot je izpovedala, nadomeščala, če je bil kakšen delavec odsoten, in sicer da je njihovo delo opravljala poleg svojega, ni pa jih v celoti nadomestila, vendar navedeno ne pomeni, da bi moralo sodišče ugotavljati, ali je tožena stranka upoštevala kriterije za določitev presežnih delavcev po ZDR-1 in kolektivni pogodbi, kot to napačno zatrjuje tožnica v pritožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je šlo za individualni odpust, tožena stranka je ukinila delovno mesto, na katerem je kot edina izvajalka delo opravljala tožnica in zato ni bila dolžna upoštevati navedenih kriterijev.
ZVis člen 10, 10/3, 10/4.. ZPP člen 76.. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. Statut Univerze v Ljubljani (2017) člen 10, 26.
pravna subjektiviteta - sposobnost biti stranka - epidemija - dodatek za delo v rizičnih razmerah - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Odstotek delovnega časa, za katerega je delavcu odmerjen dodatek za delo v nevarnih razmerah, predstavlja seštevek vsega časa, ko jim je bil ta na delovnem mestu (lahko) izpostavljen in se zato šteje, da je v njih delal. Za preostali čas se posledično šteje, da v takih razmerah ni delal. Ker je glede na dokazni postopek zaradi upoštevanja varnostnih ukrepov pri tožniku šlo bolj za trenutke, ko je (lahko) delal v nevarnih razmerah, to je, ko je koga srečal, natančnejša zamejitev oziroma pojasnilo časovne izpostavljenosti tudi ni mogoče (v nasprotju z nekom, ki na primer del delavnika dela izključno s strankami).
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožniku dodatek za delo v rizičnih razmerah za čas prihoda na delovno mesto oziroma odhoda z njega ne pripada, saj ta čas tožnik dejansko ni delal in se ne šteje v delovni čas.
Pritožba pravilno opozarja, da sodišče pri presoji premoženjskih zmožnosti tožnice, ki je v stečaju, ni upoštevalo, da ima na TRR le 680,09 EUR sredstev ter zato sodne takse, na način, kot ji je naloženo, ne more poravnati. Njeno edino premoženje je terjatev, ki je v stečajnem postopku ni bilo mogoče vnovčiti.
ZSSloV člen 53.. ZJU člen 140.. ZDR-1 člen 155, 179.. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/2.
vojak - misija - dnevni počitek - denarna odškodnina - premoženjska škoda - višina odškodnine - urna postavka - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
V podobnih sporih, v katerih sta pripadnika, ki sta bila napotena na misijo v tujino, tudi uveljavljala odškodnino za premoženjsko škodo zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela (na račun nezagotovljenega dnevnega počitka), je Vrhovno sodišče RS obrazložilo (VIII Ips 8/2021, VIII Ips 45/2021), da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak kršitev obveznosti plačila za dejansko opravljeno delo. Glede na to je utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice in da bi bil tožnik upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, t. j. uram dela, opravljenega v času, v katerem zatrjuje, da bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da se urno postavko, ki je podlaga za izračun odškodnine, določi tako, da se tožnikovo mesečno plačo deli s 30 dnevi in tako dobljeni znesek razdeli na 24 ur. V skladu z drugim odstavkom 98.c člena ZObr se pripadniku, ki v miru opravlja vojaško službo oziroma službo izven države pri izvrševanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno. Tudi v sodni praksi je ustaljeno stališče, da je treba izračun urne postavke opreti na povprečno mesečno obveznost v obsegu 174 ur, ne pa na število dni v mesecu.
tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - rok za vložitev tožbe
ZSReg v 41. členu določa razloge, na podlagi katerih se lahko vloži tožba za ugotovitev ničnosti vpisa. Po prvem odstavku 41. člena ZSReg se tožba za ugotovitev ničnosti vpisa lahko vloži iz razloga, če je bil vpis opravljen na podlagi lažne ali neveljavne listine, če so v listini, na podlagi katere je bil opravljen vpis, navedeni neresnični podatki, če je bila listina izdana v nezakonito izvedenem postopku, če je bilo nezakonito izvedeno dejanje, o katerem se vpisujejo podatki v sodni register, ali če obstajajo drugi v zakonu določeni razlogi. Po drugem odstavku lahko tožbo vloži oseba, ki ima pravni interes, da se ugotovi ničnost vpisa. Po tretjem odstavku je tožbo treba vložiti v 30. dneh od dneva, ko je tožnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo tri leta od vpisa. Tako objektivni kot subjektivni rok sta materialnopravna roka in nista podaljšljiva. Sodišče prve stopnje je najprej presojalo, ali je pritožnik tožbo vložil pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa. Ugotovilo, da je bila tožba vložena pravočasno v objektivnem roku treh let od vpisa v sodnem registru. V nadaljevanju je presojalo, ali je bila tožba vložena v subjektivnem roku 30. dni od dneva, ko je (pri)tožnik zvedel za razloge ničnosti.
ZDR-1 člen 155, 179, 200, 200/4.. ZObr člen 98c, 98c/2, 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZJU člen 140.. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1, 6, 6/2.. ZPP člen 155, 155/1.
Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo v celoti, pri čemer je upoštevalo vsebino predloženega dnevnika in izpovedi tožnika ter prič, ki so potrdile velik obseg dela, ki ga je opravil. Toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da takšna pavšalna ugotovitev o kršitvi pravice do dnevnega počitka ne zadošča za odločitev, predvsem ker je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da pripada tožniku odškodnina za predpisanih 11 ur dnevnega počitka za vsak dan (57), ko mu toženka počitka (vsaj) delno ni zagotovila, ki jo je utemeljilo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 43/1, 44, 45, 45/1, 45/1-3, 197, 197/1.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5, 23c, 26.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev - izvedensko mnenje
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da v tej zadevi ni podano stanje po 45. členu POZZ. Iz prepričljivo podanega izvedenskega mnenja izhaja, da je pri tožnici šlo za težjo funkcionalno prizadetost prsno ledvene hrbtenice po spontanem osteoporotičnem kompresivnem zlomu 8. in 9. prsnega vretenca. Podan je torej zlom hrbtenice, prav tako tudi težja funkcionalna prizadetost, ki pa je popravljiva. Sodni izvedenec namreč ugotavlja, da bi bilo mogoče z individualno večtirno vodeno in usmerjeno fizikalno terapijo, ki jo izvajajo v zdraviliščih, brez dvoma bistveno izboljšati funkcijo prsno ledvene hrbtenice. S tem bi se izboljšala gibljivost, okrepile pa bi se tudi prsno ledvene in trebušne mišice ter zmanjšale bolečine. V tem primeru je podano stanje po 3. alineji 3. točke 45. člena POZZ, prav tako pa tudi stanje po določbi 44. člena POZZ, ki govori o pričakovani povrnitvi funkcionalnih sposobnosti.
ZODPol člen 71, 71/1, 71/2, 71/6.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17.. ZSPJS člen 32.. KPJS člen 46.. Uredba o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave (2006) člen 9.
razlika v plači - dodatek za stalno pripravljenost - policija - ustna odredba - pritožbena novota
Pritožba poudarja, da ZODPol v šestem odstavku 71. člena določa, da lahko pripravljenost za delo odredita generalni direktor policije in direktor policijske uprave ali osebe, ki jih pooblastita. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da tudi če tožniku v času, za katerega zahteva dodatek za pripravljenost za delo, niso bile izdane pisne odredbe o pripravljenosti s strani navedenih oseb, to ne preprečuje ugotavljanja dejanskih okoliščin o tem, ali je bil institut stalne pripravljenosti v praksi izvrševan. Tožnik je do dodatka za stalno pripravljenost upravičen, čeprav mu nadrejeni pisnih odredb niso izdali, saj mu je bila stalna pripravljenost s strani nadrejenih odrejena ustno; šlo je za večletno utečeno prakso dela.
hitri postopek o prekršku - odločba o prekršku - zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - opis dejanja - sprememba izpodbijane odločbe - sprememba pravne kvalifikacije - prepoved reformatio in peius - kršitev načela prepovedi reformatio in peus - kršitev materialnega predpisa
Ker je sodišče vezano na opis dejanja v izreku odločbe o prekršku, mora presoditi, ali opis dejanja, takšen kakršen je, ustreza zakonskim znakom kršitve, za katero je storilka z odločbo o prekršku spoznana za odgovorno.
Če sodišče ugotovi, da opis dejanja ustreza drugačni pravni kvalifikaciji za drugo kršitev ali prekršek, potem lahko pravno kvalifikacijo spremeni, saj na njo ni vezano, vendar je, ko odloča o pravnem sredstvu, ki je vloženo v korist storilke, ne sme spremeniti v njeno škodo.
umik tožbe - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe toženke z dne 19. 10. 2021, s katero mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (kot tudi ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odločbe toženke z dne 8. 12. 2021, s katero je bil zavrnjen tožnikov ugovor zoper odločbo z dne 19. 10. 2021). V tožbenih navedbah podaja več razlogov, zakaj naj bi bili izpodbijani odločbi toženke o prenehanju njegovega delovnega razmerja nezakoniti. Zgolj to, da je eden od teh razlogov tudi, da je tožniku delovno razmerje pri toženki prenehalo na podlagi tožnikove izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (in ne na podlagi izpodbijanih odločb), pa še ne pomeni, da predmetni spor ni spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja.
Izvedenec grafolog je pojasnil, da niti v Sloveniji niti v svetu ne obstaja tehnika, s katero bi bilo mogoče ugotoviti čas nastanka spornega teksta oziroma kdo in kdaj je pogodbo spremenil. Zavrnitev dokaza z izvedencem grafologom, ker ta ni primeren za ugotovitev zatrjevanega dejstva, da naj bi tožnik zamenjal prvo stran prodajne pogodbe, je tako utemeljena.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061051
ZDR-1 člen 142.
voznik avtobusa - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - zavarovalna doba s povečanjem - efektivni delovni čas
Pritožba neutemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik izpolnjeval pogoj 80 % dejanskega delovnega časa, prebitega na delovnem mestu, za katerega se je štela zavarovalna doba s povečanjem. V zadevi VIII Ips 30/2019 je Vrhovno sodišče obrazložilo, da tega pogoja ni mogoče tolmačiti tako, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 % celotnega letnega fonda delovnega časa za takšnega delavca. Ta pogoj je treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za dejanski delovni čas, prebit na delih voznika avtobusa, se tako v smislu Sklepa šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, ta pa vključuje tudi npr. čas, ko stoji pred semaforjem, čaka na parkirišču zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, čas priprave in pospravljanja vozila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060053
KZ-1 člen 308, 308/3, 308/6. ZKP člen 3, 3/2, 358, 358-3, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - oprostilna sodba - pomanjkanje razlogov - celovita dokazna ocena - pravno odločilna dejstva - pomanjkanje dokazov - in dubio pro reo - dokazovanje z indici
Izrek obsodilne sodbe na podlagi posrednih dokazov (indicev) je dopusten le v primeru, če gre za tak niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na njihovi podlagi moč z gotovostjo sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Ob navedenem, k drugačnim zaključkom ne more privesti niti golo sklepanje pritožbe, da so se obdolženci takšnemu tveganju izpostavili izključno za plačilo, niti sklicevanje pritožbe na omejitve gibanja zaradi epidemije COVID-19.
Preveliko težo pritožba pripisuje tudi domnevno usklajenemu ravnanju obdolžencev, kateri so sprejemljivo pojasnili razloge za skupen prihod na mesto prevzema tujcev, medtem ko je bilo glede načina vožnje obeh udeleženih vozil ugotoviti, da v ključnih trenutkih vozilo BMW ni vozilo pred vozilom s tujci. Usklajevanja in dogovarjanja med obdolženci v smislu obtožbenih očitkov pa niso potrdili niti pregledani podatki mobilnih telefonov in komunikacija obdolžencev, kot je to obširno pojasnilo sodišče prve stopnje, ki je med drugim dovolj prepričljivo ocenilo v pritožbi izpostavljen videoposnetek, izdelan dne 28. 12. 2020 ob 22.50 uri (točka 22 obrazložitve izpodbijane sodbe), ter sporočilo z dne 28. 12. 2020 z vsebino registrske tablice vozila in podatke o iskanju kraja M. na Hrvaškem (točka 23 obrazložitve izpodbijane sodbe). Iz navedenih indicev namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja ničesar, kar bi na podlagi logičnega sklepanja (lahko) kazalo na obstoj odločilnih dejstev.