začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - postopek v sporu majhne vrednosti - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - prekluzivni rok za vložitev vloge
Rok 8 dni za odgovor na vlogo tožeče stranke je zakonsko določen rok iz 452. člena ZPP, zato gre za nepodaljšljivi rok in ga ni mogoče primerjati z rokom, ki ga določi sodišče za popravo tožbe in zanj ne veljajo določbe 110. člena ZPP.
Naroka sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti, saj prvi odstavek 29. člena ZVEtL-1 določa, da sodišče opravi narok, kadar je po njegovem mnenju to smotrno.
Pritožnica z golim zanikanjem, da ni prejela obvestila o sodnem pisanju in predloga predlagateljev, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 83/3, 148, 148/2, 148/3, 236. ZUP člen 185, 185/1. ZSV člen 86.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja - privilegirana priča - izpovedba privilegirane priče - odpoved pričanju - izjava privilegirane priče - posredna priča - zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oškodovanke - kazenska ovadba kot dokaz - izločitev kazenske ovadbe
Zahteva po izločitvi dokaza se nanaša tudi na primere, ko je kasnejša privilegirana priča dala izjavo o storilcu in kaznivem dejanju v nekem drugem postopku (upravnem, disciplinskem, …) kjer se je (1) razčiščevala ista problematika (o storilcu in dejanju) in (2) kjer je kasnejša privilegirana priča menila, da mora govoriti resnico. Če so privilegirane priče drugim osebam (npr. sosedu ali prijatelju, lahko pa tudi uradni osebi, socialnemu delavcu, zdravniku ali uradniku v državnem organu) izpovedovale po svoji svobodni volji, izven postopkov, ki so se vodili zaradi razčiščevanja ravnanja obdolženca, bo sodišče lahko takšno posredno pričo zaslišalo o tem, kar jim je kasnejša privilegirana priča povedala. Odločilno je, da je šlo za spontan pogovor, v katerem je privilegirana priča sicer povedala o nečem, vendar ne ker bi menila, da je dolžna izpovedati.
Določba drugega odstavka 83. člena ZKP se ne nanaša na ovadbo oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča odrekel pričevanju, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče po 148. členu ZKP in se je zato iz spisa ne izloča.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - hitrost postopka zavarovanja - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - zavračanje stikov - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino
Takrat, ko sodišče odloča o ugovoru, po tistem, ko se je na ugotovitve o otrokovi verjetni ogroženosti že odzvalo z izdajo začasne odredbe, ni več razloga za takšno hitenje. Stališče sodišča prve stopnje, da hitrost postopka z začasno odredbo še v tej fazi opravičuje neizvedbo dokazov, ki jih je predlagala pritožnica, torej ni pravilno.
V situaciji, ko v vsem dosedanjem času trajanja ukrepov ni bilo mogoče vzpostaviti niti stikov med njo in sinom, petnajstletnik pa jih kategorično zavrača (tem ugotovitvam pritožnica v ničemer ne nasprotuje), si že iz razlogov na otrokovi strani ni mogoče zamišljati, da sodišče ukrepov za varstvo koristi otroka ne bi (začasno) podaljšalo.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vrnitev premoženja prejšnjim članom agrarne skupnosti - plačilo odškodnine dedičem članov agrarnih skupnosti - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - statut - ničnost določb - pravice člana društva - odklonitev sprejema v članstvo - pravni interes kot procesna predpostavka - ugotovitveni zahtevek - oblikovalni zahtevek - dajatveni zahtevek - pravno varstvo - dedič - zapuščinski postopek - pričakovana lastninska pravica
Tožnica ima zaradi zapuščinskega postopka pravni interes, da se ugotovi, ali sta bila toženca pravilno in skladno z zakonskimi določbami včlanjena v agrarno skupnost. Nima pa pravnega interesa, da postavi samostojen ugotovitveni zahtevek za ugotovitev ničnosti določbe statuta, ker ima na voljo močnejše pravno sredstvo, tj. oblikovalni in dajatveni zahtevek.
Osnovni namen agrarne skupnosti je povezan z upravljanjem premoženja in ne vezanost na konkretnega člana. Člani agrarne skupnosti se lahko spremenijo glede na upravičenost do premoženjskih pravic. Ena izmed takih okoliščin pa je tudi dedovanje.
Čeprav je pri ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti sodelovala le tožničina mati oz. tožnica in ne tudi toženca ali njuni pravni predniki, bi tožnica mogla in morala vedeti, da bo lahko pridobila vrnjeno premoženje šele po izvedenem zapuščinskem postopku.
DZ člen 7, 7/3, 7/4, 135, 138, 138/3, 196. ZPP člen 8, 243.
enakomerna porazdelitev stikov med oba starša - čas skrbi za otroka - čas plačila - razmerje prispevkov staršev - spor iz družinskih razmerij - skupno starševstvo - skupno varstvo in vzgoja otroka - varstvo koristi otroka - največja korist otroka - okoliščine konkretnega primera - skrb za otroka - starševska odgovornost - primernost staršev - ocenjevanje - merila za ocenjevanje - dokazna ocena vseh dokazov - potrebe otrok in zmožnosti staršev - izvedenec klinične psihologije - določitev preživnine - izvrševanje starševskih pravic
DZ je uvedel možnost, da sodišče otroka zaupa v skupno varstvo in vzgojo obema staršema tudi, če starša o tem nista soglasna. V skladu s 135. členom DZ imajo starši glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj tudi po razpadu zakonske zveze. Koristi otroka so njihova poglavitna skrb, država pa jim nudi pomoč pri izvajanju njihove odgovornosti. Navedeno načelo prvenstva in enake odgovornosti staršev glede skupnih otrok je izraz splošne medsebojne dolžnosti staršev, ne glede na to, ali sta v zakonski zvezi ali ne.
Sodišče pri odločanju o zaupanju v vzgojo in varstvo (tretji odstavek 138. člena DZ), kot v vseh postopkih v zvezi z otrokom (četrti odstavek 7. člena DZ), prvenstveno skrbi za korist otrok. Otrok je zaradi svoje šibkosti v skladu z načelom pravičnosti posebej varovan član družbe. Ne gre za tekmovanje med starši, temveč sodišče pretehta vse okoliščine in sprejme odločitev, ki je otroku v korist. Institut zaupanja v skupno varstvo in vzgojo je, poleg zasledovanja cilja enake porazdelitve starševske odgovornosti med oba od staršev, zlasti pomemben tudi s stališča pravice otroka do kvalitativno enakega razmerja z obema od staršev tudi po razpadu skupne življenjske skupnosti. Z drugimi besedami, otrokova korist je najbolje varovana takrat, ko sta starša v odnosu do njega v enakem pravnem položaju, ob pogoju, da sta oba primerna za zaupanje v varstvo in vzgojo.
Pravilno je ugotovljeno, da so podani pogoji za skupno starševstvo. Le takrat, ko med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta in ta ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno.
Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno, da sta deklici od razpada življenjske skupnosti udeležencev postopka bivali pri vsakem od njiju po teden dni in da sta za deklici skrbela v enakovrednem razmerju, je sodišče prve stopnje pravilno določilo preživnino le za čas od izdaje sklepa naprej (196. člen DZ), ko je režim preživljanja časa z deklic z enim in drugim od staršev spremenjen.
Izročilna pogodba je pravni posel, na podlagi katerega izročitelj v breme svojega premoženja in v soglasju s svojimi nujnimi dediči prvega dednega reda enega ali več sopogodbenikov (izročiteljeve potomce ne glede na oddaljenost sorodstva z izročiteljem, lahko pa tudi izročiteljevega zakonca) neodplačno obogati. Interes pogodbenih strank, ki ga zasledujejo s sklenitvijo izročilne pogodbe, je v vnaprejšnji ureditvi dedno pravnih razmerij izročitelja in njegovih dedičev prvega reda. Pri izročitvi in razdelitvi vsega izročiteljevega premoženja je v njegovem interesu tudi zagotovitev dosmrtnega preživljanja zanj in za tiste, ki se pred izročitvijo preživljajo iz izročiteljevega premoženja. Izročitelj lahko zato zase ali za druge osebe pridrži posamezne pravice po 551. členu OZ. V tem primeru nastane med strankami dvostransko obligacijsko razmerje.
Prvotni namen izročilne pogodbe zagotovo ni bil v tem, da tožnik kmetijo izroči tretji osebi - skrbnici, ki bi na daljavo urejala dokumentacijo, kmetijo pa bi obdelovale in za tožnika skrbele tretje osebe, ki jih niti ne pozna (najeti pomočniki), če bi drugi toženec in njegova partnerka dejansko sledila pozivu na izselitev. Zaradi spremenjenih razmer, ki so sledile nesrečnemu dogodku prvega toženca, se je tožnikov pogodbeni namen popolnoma izjalovil, ker si od prvega toženca ni mogel več obetati pričakovane pomoči, oskrbe, nenazadnje tudi družbe, pogodba torej njegovemu pričakovanju ne ustreza več in bi bilo slednjo, takšno kot je, nepravično obdržati v veljavi. Izpolnjevanje samih obveznosti po izročilni pogodbi, če ni izrecno dogovorjeno drugače, ni strogo osebne narave. Za odločitev o razvezi predmetne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin na podlagi 112. člena OZ je bistven predvsem sam namen sklenitve izročilne pogodbe, ali je tega po spremenjenih okoliščinah še vedno mogoče doseči ter ali dosega pričakovanja tožnika in standard pravičnosti. Glede na pravilno ugotovljen namen sklenitve pogodbe s strani sodišča prve stopnje, kateremu sledi tudi pritožbeno sodišče, pa je slednji, v konkretnem primeru dejansko popolnoma izjalovljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00059940
SPZ člen 48, 48/3. DZ člen 79, 79/2. ZIZ člen 270, 270/1.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja denarne terjatve - zapadlost denarne terjatve - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - vlaganje zakoncev v nepremičnino v času njune zakonske zveze - povračilo vlaganj v nepremičnino - verzijski zahtevek - prikrajšanje kot predpostavka obogatitvenega zahtevka - zapadlost zahtevka - zastaranje verzijskega zahtevka - izguba posesti vlagatelja
Drugi odstavek 79. člena DZ glede ugotavljanja vlaganj zakoncev v času njune zakonske zveze v nepremičnino jasno napotuje na uporabo predpisov s področja stvarnega prava. Zato je sodišče izhodišče za svojo odločitev pravilno našlo v določbi 48. člena SPZ. Ta ureja izboljšavo tuje nepremičnine. Graditeljem priznava zahtevek za povrnitev vrednosti vlaganj. Gre za verzijski zahtevek, za katerega je v tretjem odstavku 48. člena SPZ določeno, da začne zastaralni rok teči od dneva, ko graditelj izgubi posest nepremičnine. To pomeni, da do prehoda koristi od prikrajšanca na okoriščenca ne pride že z zaključkom vlaganj v tujo nepremičnino, ampak šele z izgubo njene posesti.
Tožnica nepremičnino še vedno uporablja. Zato ne more uspeti s pritožbenimi zatrjevanji, da nad njo nima posesti in da izvršuje le imetništvo.
Sodišče ni odpravljalo napake pri oblikovanju volje, ni dopolnjevalo razlogov ali nasprotij med izrekom in obrazložitvijo, temveč je zgolj saniralo pomoten izpad navedbe sodišča pri sicer povsem določno identificirani sodni odločbi.
regulacijska začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop - materialno procesno vodstvo - izročitev dokumentacije
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omejena le na nujne in ustavno upravičene primere. Pojma grozeče nasilje in težko nadomestljiva škoda je treba razlagati omejevalno, kar ima za posledico strožjo zahtevo glede konkretizacije trditev o okoliščinah, s katerimi se utemeljuje obstoj pogoja.
ZST-1 člen 11, 11/2, 12. ZIZ člen 44, 44/1. ZPP člen 343, 346, 346/1.
sredstvo in predmet izvršbe - predpostavka dopustnosti izvršbe - pravni interes za pritožbo - pritožba ni dovoljena - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - odlog plačila sodne takse
Po presoji višjega sodišča so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče odložiti plačilo sodne takse do konca izvršilnega postopka, ker ni znano koliko časa bo trajal izvršilni postopek, glede na drugi odstavek 11. člena ZST-1 pa čas odloga plačila sodne takse ne more biti daljši od 24 mesecev, razen če sodišče zaradi izjemnih okoliščin presodi, da je za plačilo potreben daljši čas. Poleg tega pa dolžnik v predlogu za odlog plačila sodnih taks niti ni opredelil, za koliko časa naj se odloži plačilo sodne takse, niti ni navedel izjemnih okoliščin, ki ni utemeljevale odlog plačila sodne taksa za čas daljši od 24 mesecev.
rezervni sklad - aktivna legitimacija upravnika za vtoževanje plačil v rezervni sklad - fiduciarni račun
Iz prvega odstavka 42. člena SZ-1 izhaja, da upravnik v svojem imenu in za račun etažnih lastnikov vodi fiduciarni račun za sredstva rezervnega sklada, ločeno za vsako večstanovanjsko stavbo posebej. V skladu z določilom drugega odstavka 119. člena SPZ so sredstva rezervnega sklada skupno premoženje etažnih lastnikov, ki jih vodi upravnik ločeno na posebnem računu.
ugotovitev stvarne služnosti - nagrada izvedenca - pravica izvedenca do nagrade za delo - naloga izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja - delo na terenu - pregled stvari - navzočnost strank - vabljenje strank - nepravilno vabljenje strank - pravica stranke do izjave - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca
Izvedenec je upravičen do nagrade, ko opravi nalogo, ki mu je bila naložena s sklepom sodišča.
Izvedencu je bila dana naloga, da zariše dejanski potek poti v celotni dolžini in širini. Sodišče je bilo seznanjeno, da zaris v izvedenskem mnenju temelji na poteku poti, ki ga je izvedencu pokazal tožnik. Tudi na tej okoliščini temelji torej ocena sodišča, da je izvedenec nalogo opravil. Ali sporna pot teče tako, kot je izvedencu pokazal tožnik, je v pristojnosti sodišča prve stopnje, ki vodi dokazni postopek. Pritožnikovo drugačno stališče o poteku (ali morda celo obstoju) poti zato ne vpliva na pravilnost zaključka, da je izvedenec opravil nalogo, ki mu jo je dalo sodišče.
ZKP člen 55, 60, 293, 293/1, 415, 415/2. KZ-1 člen 91, 91/2.
obnova kazenskega postopka - razveljavitev pravnomočne sodbe po obnovi kazenskega postopka - zastaranje kazenskega pregona - zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe - prenehanje teka zastaranja - ustavitev kazenskega postopka - umik obtožnega predloga - smrt oškodovanca - nadaljevanje postopka - oškodovančev prevzem kazenskega pregona - pogoji za prevzem kazenskega pregona po oškodovancu - dediči
S sklepom z dne 18. 4. 2018 je bila dovoljena obnova kazenskega postopka, vendar se s tem glede teka zastaranja kazenskega pregona ni ničesar spremenilo. Kot izhaja iz drugega odstavka 91. člena KZ-1, je za zastaranje kazenskega pregona relevantna odločitev o razveljavitvi sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom. S sklepom z dne 19. 9. 2018 je sodišče prve stopnje sicer razveljavilo pravnomočno sodbo z dne 10. 7. 2017, pravnomočno dne 29. 3. 2016 (točka I izreka) in kazenski postopek zoper obdolženca ustavilo (točka II izreka), vendar je bila odločitev (točki I in II izreka) razveljavljena s sklepom višjega sodišča z dne 16. 1. 2019 in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ponovna odločitev pa je bila sprejeta v izpodbijanem sklepu, to je dne 29. 4. 2022, zato še ni potekel rok, določen za zastaranje kazenskega pregona v primeru razveljavitve pravnomočne sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom.
Čeprav zapuščinski postopek po pokojnem A. A. še ni zaključen s pravnomočnim sklepom o dedovanju in pravnomočno ugotovljenimi dediči, se je sodišče prve stopnje utemeljeno oprlo na smrtovnico, iz katere izhaja, kdo so njegovi zakoniti dediči, zato očitek pritožnika, da je sodišče prve stopnje pozivalo neznane dediče, da lahko prevzamejo kazenski pregon zoper obdolženca, ni utemeljen.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00060480
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
delovni čas - zavarovalna doba s povečanjem - poklicno zavarovanje - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja določa, da se za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo v smislu določb 220. člena Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, štejejo tudi delovna mesta voznikov avtobusov v medkrajevnem, mestnem in primestnem prometu. Na teh delovnih mestih se zavarovalna doba šteje s povečanjem v organizacijah, ki so registrirane za javni cestni promet, pod pogojem, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene stalne vozne rede in da vozniki prebijejo na takšnih delih najmanj 80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu. Ta pogoj se nanaša na delovno mesto in ne na posameznega delavca, zaposlenega na delovnem mestu. Tako se kot delovni čas šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, kar pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforjem ali na parkirišču čaka zaradi uskladitve vožnje z voznim redom, pa tudi čas priprave in pospravljanja vozila, torej tudi z vožnjo povezana oziroma spremljajoča dela (sodba in sklep VSRS opr. št. VIII Ips 30/2019 z dne 8. 10. 2019).
izvenpravdni pobot - umik tožbe - soglasje k umiku tožbe - sklep o ustavitvi postopka - odločitev o stroških
Do umika tožbe ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Tožnica je tožbo umaknila zaradi opravljenega izvensodnega pobota, pri čemer je toženka tožničinemu načinu zapiranja vtoževane terjatve s pobotom nasprotovala. Da naj bi vtoževana terjatev prenehala tudi po volji toženke, ni mogoče sklepati niti na podlagi dejstva, da se je toženka z umikom tožbe nazadnje strinjala in da ni zahtevala vračila zadržanih sredstev, s katerimi je tožnica pobotala svojo terjatev. V takšnem primeru je zato mogoče uporabiti le splošno določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora tožnica, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Le v primeru, ko toženec med pravdo izpolni zahtevek, se lahko šteje, da ga s tem smiselno pripoznava, zato mora plačati pravdne stroške.
Ker je sodišče (točka 6 izpodbijanega sklepa) vezano na opis dejanja in se oprava posameznih preiskovalnih dejanj lahko nanaša le na kazniva dejanja, ki jih predlaga pristojni tožilec in so v predlogu konkretno opisana, pri čemer opis kaznivega dejanja lahko predlaga le pristojni tožilec in sodišče v opis dejanja ne more posegati, in ker torej pritožnica svoje vloge ni dopolnila, kot ji je bilo naloženo in torej opis tudi po dopolnitvi ne vsebuje jasnega in konkretiziranega opisa kaznivega dejanja, je prvostopno sodišče ravnalo prav, ko je vlogo pritožnice A. A. kot nepopolno zavrglo. Ob tem pa so pravilni tudi zaključki prvostopnega sodišča v smeri, da v obravnavani zadevi pritožnica A. A. niti ni oškodovanka, saj je oškodovanka in torej oseba, ki ima edina pravico prevzeti pregon njena mama B. B., zato so pravilni tudi zaključki prvostopnega sodišča, da A. A. tudi ni upravičena tožilka. Glede na povedano in ker je predlagateljica A. A. v predlogu kot subsidiarno tožilko navedla sebe (točka 6 izpodbijanega sklepa), je bilo njeno vlogo tudi iz navedenega razloga potrebno zavreči.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 43, 43/1, 44, 45, 45/1, 45/1-3, 197, 197/1.. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5, 23c, 26.
zdraviliško zdravljenje - izpolnjevanje pogojev - izvedensko mnenje
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da v tej zadevi ni podano stanje po 45. členu POZZ. Iz prepričljivo podanega izvedenskega mnenja izhaja, da je pri tožnici šlo za težjo funkcionalno prizadetost prsno ledvene hrbtenice po spontanem osteoporotičnem kompresivnem zlomu 8. in 9. prsnega vretenca. Podan je torej zlom hrbtenice, prav tako tudi težja funkcionalna prizadetost, ki pa je popravljiva. Sodni izvedenec namreč ugotavlja, da bi bilo mogoče z individualno večtirno vodeno in usmerjeno fizikalno terapijo, ki jo izvajajo v zdraviliščih, brez dvoma bistveno izboljšati funkcijo prsno ledvene hrbtenice. S tem bi se izboljšala gibljivost, okrepile pa bi se tudi prsno ledvene in trebušne mišice ter zmanjšale bolečine. V tem primeru je podano stanje po 3. alineji 3. točke 45. člena POZZ, prav tako pa tudi stanje po določbi 44. člena POZZ, ki govori o pričakovani povrnitvi funkcionalnih sposobnosti.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/3, 6/6, 179, 179/1, 179/2.. URS člen 14, 14/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - javni uslužbenec - COVID-19 - diskriminacija - pogoj PCT - cepljenje - osebna okoliščina - načelo enakosti pred zakonom
Bistvo načela enakosti pred zakonom ni v splošni enakosti vseh, temveč v enaki obravnavi enakih oziroma v drugačni obravnavi različnih primerov, pri čemer drugačna obravnava ne sme biti posledica osebnih okoliščin posameznika, ki si jih posameznik ne izbere sam in ki nimajo nobene povezave z obravnavanim razmerjem. Cepljenje ni ena izmed takih okoliščin, saj je stvar osebne izbire posameznika. Odklonilen odnos do cepljenja (ali testiranja) ne predstavljajo niti osebnega prepričanja po 6. členu ZDR-1, saj zakonodajalec v okviru prepovedi diskriminacije ne varuje vsakega osebnega pogleda na katerokoli okoliščino (I Up 27/2008).