V nasprotju s standardi pojasnilne dolžnosti je stališče izpodbijane sodbe, da bi bila izdelava izračunov za hipotetični padec domače valute zgolj formalnost, ki ne bi prispevala k večjemu ali drugačnemu zavedanju tožnikov o lastnostih tega kredita, oziroma da bi si lahko ta izračun napravila sama. To velja tudi za navedbo, da pri tej pogodbi ni šlo za zapleten finančni produkt, ki bi terjal kakšno posebno, bolj poglobljeno razlago.
Pomembno je, da sta bila tožnika izpostavljena tečajnemu tveganju, ki bi lahko imelo zanju hude (eksistencialne in socialne) posledice, obstoj tega tveganja pa je bil toženki znan oziroma bi ji moral biti znan. Toženka bi morala narediti vse, da bi tožnika, obravnavana kot povprečna potrošnika, to tveganje dejansko razumela in bi lahko ocenila konkretne ekonomske posledice takega pogoja za njune finančne obveznosti.
razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost - begosumnost
V izpodbijanem sklepu ugotovljene okoliščine, da ima obtoženi stalno prebivališče prijavljeno v ..., kjer naj bi bival z očetom v najetem stanovanju, da naj obtoženec že pet let ne bi imel stikov s svojima otrokoma, da naj bi bil razvezan, brez zaposlitve in brez premoženja, zaključek sodišča prve stopnje o nevarnosti obtoženčevega pobega, zlasti ob upoštevanju močnih naveznih okoliščin na državo Srbijo, povsem na mestu.
URS člen 14, 22. ZIZ člen 38, 38/6, 38/8, 239, 266, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273. ZPP člen 8, 155, 339, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba - postopek izdaje začasne odredbe - vrste začasnih odredb - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - predpostavke za izdajo začasne odredbe - potrebnost izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - stroški postopka zavarovanja - stroški odgovora na pritožbo - trditveno breme - pomanjkljivosti zaradi katerih se sodba ne more preizkusiti - dokazna ocena - enako varstvo pravic - enakost pred zakonom
V primerih, ko gre za t.i. ureditvene začasne odredbe, so predpostavke (zakonski dejanski stan), ki morajo biti podane najprej določene v prvem odst. 272. člena ZIZ (terjatev); nato mora biti podana ena izmed alternativno navedenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odst. 272. člena ZIZ ter še predpostavka reverzibilnosti (vrnitev v prejšnje stanje - Up-275/97). Sodišče zato ne more izdati regulacijske začasne odredbe, če v primeru zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi za toženca ne bo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja.
ZIZ člen 52, 52/1, 182, 182/1, 183, 183/2. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 3, 13.
elektronska javna dražba - predlog za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - tehnične težave - spletna stran - portal e-dražba - navodila za uporabo - požarni zid - informacijska varnost - odgovornost upravljalca - kvalificirani pooblaščenec - skrbnost dobrega strokovnjaka
Predkupna upravičenka nepravilnosti v fazi oprave prodaje kot sestavnega dela nepremičninske izvršbe očita sodišču, predlog za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe pa v takem primeru po materialnem pravu ni primerno sredstvo. Sodišče prve stopnje o predlogu za odpravo nepravilnosti torej ne bi smelo vsebinsko odločati, ampak bi ga moralo zavreči.
Pogoj za uveljavljanje predkupne pravice v primeru prisilne prodaje na javni dražbi je plačilo varščine s strani predkupnega upravičenca, udeležba na dražbi in izjava predkupnega upravičenca že takoj po končani javni dražbi oziroma v 10 minutah po končani spletni javni dražbi, da predmet prodaje kupuje pod enakimi pogoji. Možnosti, da bi sodišče predkupnega upravičenca, ki ga na dražbi ni, pisno preko pošte po končani dražbi pozivalo k izjavi, ali uveljavlja predkupno pravico, in da bi mu za to določilo dodatni rok, kot to v pritožbi zahteva predkupna upravičenka, torej ne ZIZ ne Pravilnik ne predvidevata.
Zahteva po odprtem dostopu preko vrat 80 in 443 implicitno zajema prost oziroma v celoti sproščen promet skozi ta vrata ne glede na uporabljeni protokol, zato je tako navodilo dovolj jasno, nedvoumno in konkretizirano. Pritožbeni zahtevi, da bi v navodilih moralo biti izrecno zapisano, da spletni promet po vratih 80 in 443 do ciljnih naslovov ne sme biti omejen v nobenem pogledu, je torej že zadoščeno in ne drži navedba, da sistem ustvarja dodatne pogoje, s katerimi uporabnik predhodno ni seznanjen. Zahteva, da bi navodilo moralo vsebovati tudi pouk, da morajo biti izklopljeni vsi morebitni napredni varnostni mehanizmi, prisotni v naprednih požarnih pregradah naslednje generacije ali namenskih posredniških strežnikih, kot so npr. URL Web filter, IPS/IDS, Application Control, AntiVirus..., pa presega namen sicer jasnih navodil, saj nikoli ni mogoče v naprej predvideti individualnih oblik varnostnih nastavitev posameznih uporabnikov.
Zaključiti je torej, da so uporabniška navodila sodišča za uporabo portala sodnedrazbe.si dovolj jasna in konkretizirana in upravičencem že ob osnovnem poznavanju sistema omogočajo sodelovanje na dražbi. Poudariti pa je še, da se tudi od udeležencev utemeljeno pričakuje ustrezna skrbnost pri ravnanju (predvsem v smislu neposrednega kontakta s sodiščem, ki je vodilo spletno javno dražbo, in ne zgolj preko helpdeska pogodbenega obdelovalca sistema), posebej ob dejstvu, da je skušal procesna ravnanja glede sodelovanja na dražbi v imenu predkupne upravičenke opraviti pooblaščenec, ki je odvetniška družba, torej strokovnjak, ki poklicno zastopa stranke v sodnih postopkih.
Nezmožnost vzpostavitve komunikacije med sistemom sodnedrazbe.si in dražiteljem in posledična nezmožnost sodelovanja predkupne upravičenke na spletni javni dražbi je bila v konkretnem primeru posledica varnostnih nastavitev pri njenih pooblaščencih, saj so te nastavitve kljub jasni zahtevi po sproščenem prometu preko vrat 80 in 443 blokirale promet protokolov, ki so potrebni za izvajanje dražbe pri udeležencu, in ni šlo na morebitno napako v sistemu. Sodne prakse glede teh vprašanj zaradi relativno novega sistema sicer še ni, je pa smiselno podobna argumentacija Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (DKOM), ki je že zavzela stališče, da odgovornost za sistem in tveganja v zvezi s sistemom, ki izvirajo iz njegove sfere, nosi ponudnik javnega naročila, smiselno v konkretnem primeru torej udeleženec javne dražbe.
delni umik tožbe - odločanje po sodniku posamezniku - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - višina sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - napoved pritožbe - vrednost spornega predmeta - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - taksa glede na vrednost spornega predmeta - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - vrednost izpodbijanega dela sodne odločbe - obseg plačila takse za pravna sredstva
V petem odstavku 18. člena ZST-1 je določeno, da če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. To določilo pride v poštev v primeru, ko je že ob nastanku taksne obveznosti brez dvoma ugotovljeno, da bo s pravnim sredstvom odločitev izpodbijana le delno.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine
V skladu z ustaljenim stališčem v sodni praksi je v primeru, ko je v nekem postopku že bilo pravnomočno odločeno o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, o ponovnem predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse dopustno odločati le, če so od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu nastopile spremenjene okoliščine.
enako varstvo pravic - pravica do izjave - ugovor tretjega v izvršilnem postopku - pogoji in rok za ugovor - vročitev ugovora upniku v odgovor - izostanek odgovora na ugovor - sklep o ugovoru
Pri ravnanju strank v postopku se pričakuje in zahteva neka povprečna in osnovna skrbnost. To pa vključuje tudi, da stranke sodne pošiljke pregledajo in se na morebitne pozive tudi odzovejo. Ravno temu so namenjena tudi opozorila na sodnih pozivih. Upnik sam priznava, da je bil v sodni pošiljki tudi poziv sodišča z dne 14. 7. 2022 za odgovor na ugovor tretjega z ustreznim opozorilom na posledice, hkrati pa navaja, da je bila pošiljka obsežna in da je zato ob prejemu ni v celoti pregledal. Povprečno skrbno ravnanje stranke v takem primeru vključuje pričakovanje, da bo stranka sodno pošiljko odprla, pregledala in prebrala ter potem tudi ustrezno reagirala. Nikakor ni mogoče slediti pritožbi, da je bila zaradi obsežnosti listinske dokumentacije, ki mu je bila poslana, upniku odvzeta pravica do izjave. To ne drži – upnika je namreč sodišče pozvalo, da odgovori na ugovor in ga tudi opozorilo, kako bo postopalo, če na ugovor ne bo odgovoril. Da upnik ni pregledal dokumentacije, pa ni v sferi sodišča, ampak je bila takšna njegova odločitev, ki ne more predstavljati opravičljivega razloga za to, da upnik v zakonskem roku ni odgovoril na ugovor tretjega in da je to storil šele hkrati z obravnavano pritožbo.
Iz sklepa Ustavnega sodišča RS, Up-522/09, na katerega se sklicuje pritožnik, res izhaja, da se pogoj (ne)krivde za zamudo roka ali naroka presoja po subjektivnih okoliščinah zamudnika in da je zato treba ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in šele nato presoditi, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo.
Glede na konkretno ugotovljene okoliščine tega primera (glede na okoliščine zamudnika, kot tudi upoštevaje okoliščine vročanja sodne pošiljke) je vzrok za zamudo (nevložitev) ugovora v sferi pritožnika. Iz ravnanja upnika izhaja, da ne gre za prava neuko stranko, ki v sodnih postopkih nastopa sam, brez pooblaščenca in v njih vlaga obrazložena pisanja. Od takšne stranke se pričakuje skrbno ravnanje pri pregledu sodne pošiljke, na ta način pa bi upnik že ob vročitvi sodne pošiljke gotovo opazil poziv na odgovor na ugovor tretjega in ne šele takrat, ko mu je bil vročen sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru tretjega. Vzrok bo upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Po nobenem kriteriju ravnanja upnika ni mogoče šteti za naključje, ki se mu je pripetilo, prav tako pa (iz že pojasnjenega razloga) ni mogoče šteti, da vzroka ni upnik zakrivil sam. Opravičljivo zamudo mora povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvidevati niti preprečiti, tak dogodek pa mora biti tudi nepričakovan, kar pomeni nenaden in nepredvidljiv.
sklep o stranski intervenciji - pritožba - nedovoljenost posebne pritožbe - zavrženje pritožbe - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
ZPP v tretjem odstavku 200. člena določa, da zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe. To pomeni, da se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - namestitev otroka v krizni center - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - zavrnitev ugovora - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - namestitev otroka v rejniško družino - dovoljenost ugovora - možnost izjave - ugovor kot pritožba - pravni pouk - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - izjemen ukrep - nujni primeri
V skladu z določbo 273.b člena ZIZ, ki je pričel veljati 27. 3. 2021, ni dovoljen ugovor zoper sklep o začasni odredbi za varstvo koristi otrok, če je bila dolžniku dana možnost, da se glede predloga za izdajo začasne odredbe izjavi pred njeno izdajo. Udeleženci so pred izdajo izpodbijanega sklepa imeli možnost, da se izrečejo o razmerju, ki ga sklep ureja, zato je pritožbeno sodišče vlogo, naslovljeno kot pritožbo in ugovor, obravnavalo enotno kot pritožbo. Pravilen pa je tudi pravni pouk, ki napotuje na vložitev pritožbe v roku osmih dni od prejema pisnega odpravka sklepa.
Sodišče je pravilno uporabilo določbo 161. člena DZ. Ta zapoveduje izdajo začasne odredbe (že) v primerih verjetne izkazanosti otrokove ogroženosti. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oz. verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ). Začasna odredba je izjemno sredstvo in sodišče jo izda (le) v nujnih primerih.
Sodobna sodna praksa oži doseg objektivne odgovornosti predvsem na stvari ali dejavnosti, ki same po sebi, manj pa glede na določene okoliščine, pomenijo povečano nevarnost.
Mokra in spolzka keramična tla ne predstavljajo nevarne stvari. Kadar stvar, ki sicer ni nevarna (suha tla), postane nevarna zaradi določenih okoliščin (mokra in spolzka tla), je treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za nastop teh okoliščin.
Madež ni bil opazen, zato toženkinim zaposlenim ni mogoče očitati, da ga niso predhodno zaznali in pobrisali. Prav tako pritožnica z izseki izpovedi prič ne more izpodbiti dokazne ocene o ustrezni organizaciji čistilne službe.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 83/3, 148, 148/2, 148/3, 236. ZUP člen 185, 185/1. ZSV člen 86.
izločitev dokazov - nedovoljen dokaz - doktrina sadežev zastrupljenega drevesa - privilegij biti oproščen od dolžnosti pričanja - privilegirana priča - izpovedba privilegirane priče - odpoved pričanju - izjava privilegirane priče - posredna priča - zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oškodovanke - kazenska ovadba kot dokaz - izločitev kazenske ovadbe
Zahteva po izločitvi dokaza se nanaša tudi na primere, ko je kasnejša privilegirana priča dala izjavo o storilcu in kaznivem dejanju v nekem drugem postopku (upravnem, disciplinskem, …) kjer se je (1) razčiščevala ista problematika (o storilcu in dejanju) in (2) kjer je kasnejša privilegirana priča menila, da mora govoriti resnico. Če so privilegirane priče drugim osebam (npr. sosedu ali prijatelju, lahko pa tudi uradni osebi, socialnemu delavcu, zdravniku ali uradniku v državnem organu) izpovedovale po svoji svobodni volji, izven postopkov, ki so se vodili zaradi razčiščevanja ravnanja obdolženca, bo sodišče lahko takšno posredno pričo zaslišalo o tem, kar jim je kasnejša privilegirana priča povedala. Odločilno je, da je šlo za spontan pogovor, v katerem je privilegirana priča sicer povedala o nečem, vendar ne ker bi menila, da je dolžna izpovedati.
Določba drugega odstavka 83. člena ZKP se ne nanaša na ovadbo oškodovanca, ki se je kot privilegirana priča odrekel pričevanju, saj samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče po 148. členu ZKP in se je zato iz spisa ne izloča.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - domneva nedolžnosti
Če je sodišče prve stopnje pri podaljšanju pripora upoštevalo tudi okoliščino, ki v obravnavani zadevi niti ni ključna, da je obdolženka še v drugem kazenskem postopku za istovrstno kaznivo dejanje, to ni v nasprotju z domnevo nedolžnosti, kot trdi pritožnik, saj s standardom verjetnosti, ki velja za utemeljen sum, sodišče presoja tudi ostala v zvezi z odreditvijo ali podaljšanjem pripora pravno pomembna dejstva.
začetek postopka s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine - utemeljen ugovor - razveljavitev sklepa o izvršbi - postopek v sporu majhne vrednosti - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - prekluzivni rok za vložitev vloge
Rok 8 dni za odgovor na vlogo tožeče stranke je zakonsko določen rok iz 452. člena ZPP, zato gre za nepodaljšljivi rok in ga ni mogoče primerjati z rokom, ki ga določi sodišče za popravo tožbe in zanj ne veljajo določbe 110. člena ZPP.
DZ člen 7, 7/4, 8, 189, 190, 197, 197/1. ZPP člen 260, 262, 262/1, 262/2. ZNP-1 člen 6, 6/2.
zahtevek za znižanje preživnine - višina preživnine za otroka - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - sprememba višine preživnine - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - neobrazložena odločba - zaslišanje zakonitega zastopnika - uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko
V obrazložitvi izpodbijanega sklepa manjkajo konkretne ugotovitve ter zaključki sodišča prve stopnje o potrebah otroka in zmožnostih staršev - ne le z vidika, ali je (sploh) prišlo do spremembe potreb upravičenke in/ali zmožnosti staršev, na podlagi katerih je bila določena preživnina (v smislu prvega odstavka 197. člena DZ) – ampak tudi do kakšne spremembe relevantnih dejavnikov (iz 189. in 190. člena DZ) je prišlo.
Ker je sklep o začasni odredbi, s katerim je bila začasno določena preživnina, pravnomočen, ga je mogoče spremeniti le, če bi se bistveno spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bil sprejet.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060829
URS člen 22, 155. ZPŠOIRSP člen 12, 12/1, 13. OZ člen 179. ZPP člen 7, 212, 216.
odškodninska odgovornost države - izbris iz evidence stalnega prebivalstva - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine - izguba zaposlitve - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - izguba pravice do denarne socialne pomoči - gladovna stavka - šolanje - odkup stanovanja po SZ - socialni transferji - aktivno iskanje zaposlitve - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - obročno plačilo - omejitev teka zamudnih obresti - zahteva za oceno ustavnosti - odločba Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
Izguba zaposlitve druge tožnice, do katere je prišlo že pred izbrisom, in kasnejša brezposelnost nista v vzročni zvezi z izbrisom.
Odškodnino zaradi nemožnosti odkupa stanovanja, ki sta jo solidarno vtoževala prvi tožnik in druga tožnica, je sodišče pravilno zavrnilo, ker tožnika za odkup stanovanja nista izpolnjevala pogojev.
Prvega tožnika so policisti leta 2002 odpeljali v azilni dom, kasneje se je moral mesečno javljati na policijski postaji, izbris je doživljal kot hudo krivico, ob tem je doživljal nemoč, stisko in trpljenje, kasneje je tudi gladovno stavkal.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino o izročitvi člen 3. ZKP člen 522, 522/1, 522/1-10, 522/1-14.
izročitev tujca - izvršitev kazni zapora - izročitev pristojnemu organu druge države zaradi izvršitve kazni zapora - pogoji za izročitev tujca - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - sojenje v nenavzočnosti - pritožbena seja
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da država prosilka v izročitveni dokumentaciji ni predložila listine, ki bi potrjevala dejansko obveščenost tujca A. A. o pritožbeni seji, sodišče druge stopnje na podlagi obrazložitve citirane sodbe ugotavlja, da je bil na pritožbeni seji navzoč tujčev zagovornik odvetnik B. B., ki je potrdil, da je bil tujec o seji senata ustno obveščen in ker se nahaja v tujini je predlagal, da se seja opravi v njegovi nenavzočnosti. S tem pa je izpolnjen pogoj iz 10. točke prvega odstavka 522. člena ZKP, saj je bil tujcu čas in kraj postopka sporočen po njegovem zagovorniku B. B. Ker je zagovornik tujca o pritožbeni seji obvestil ustno, v izročitveni dokumentaciji potrdila o vročitvi pisnega obvestila o pritožbeni seji tujcu niti ne more biti, saj ne obstaja.
Pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je odplačna pogodba, ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatve. Zato ni pomembno, v kolikšnem času po sklenitvi pogodbe preživljanec umre, kakor tudi ne, da je v tem času potreboval skrb v manjšem obsegu, kot je bila dogovorjena, ali, da je lahko sam skrbel zase. Če preživljanec določene vrste skrbi, za katero se je preživljalec sicer zavezal nuditi, ni potreboval, to samo po sebi še ne pomeni, da je prišlo s sklenitvijo pogodbe do izigravanja drugih dedičev preživljanca. Ni pomembno trajanje izvrševanja pogodbe, kot tudi ne uresničitev potrebe po izpolnitvi obveznosti. Pogodbeni stranki ne moreta vedeti, kakšne bodo medsebojne obveznosti, saj je to odvisno od tega, kako hudo je preživljanec bolan ali obnemogel in koliko časa bo treba skrbeti zanj oziroma nuditi dogovorjene obveznosti. Okoliščina (četudi morebiti resnična), da je bila pokojna mati ves čas sposobna skrbeti zase in da tudi oče ni potreboval toženkine pomoči, še ne utemeljuje sklepa, da je bil nagib staršev in prve toženke ob sklepanju pogodb nedopusten.
Za sklepanje pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki je po naravi odplačna tvegana pogodba, ni bistveno, ali preživljanec v času sklepanja pogodbe nujno pomoč sploh potrebuje, pač pa je dovolj predpostavka preživljanca, da jo bo morebiti potreboval in njegova želja, da si to pomoč na način, kot si jo je zamislil, pridobi prav od osebe, ki ji zaupa, da bo obljubljeno pomoč tudi dejansko izpolnila.
Sodišče prve stopnje je v okviru vprašanja obstoja kavze (podlage) sklenjenih pogodb med drugim ugotavljalo, ali je toženka svoje obveznosti iz pogodbe izpolnjevala. Kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v vzajemnih izpolnitvah.
Samo bistvo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je v njeni odplačnosti, kar pomeni, da je pogodbenima strankama jasno, da zaradi odplačne narave pogodbe premoženje, ki je predmet pogodbe, ne bo predmet dedovanja po pokojnima preživljancema. Želja po pomoči in preživljanju je v soglasju z namenom pogodbe, da bo preživljalec s smrtjo preživljancev pridobil njuno premoženje in to ne bo sodilo v njuno zapuščino (prim. 557. člen OZ), ostali dediči pa posledično ne bodo mogli uveljavljati nujnega deleža na tem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060773
SPZ člen 9. ZIZ člen 59, 59/1, 60, 60/3, 64, 64/1, 65, 65/3. ZZK-1 člen 87, 87/3. ZPP člen 7, 7/1, 285.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - domneva dobre vere - obrnjeno dokazno breme - prisilna hipoteka - pravočasnost vloge - materialno procesno vodstvo in njegove meje
V skladu z 9. členom SPZ se dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače. Ker gre za pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu, je bilo na tožnici trditveno in dokazno breme glede nedobrovernosti toženca. Breme zatrjevanja in dokazovanja dobrovernosti bi prešlo na toženca šele, če bi tožnica zatrjevala okoliščine, ki bi vzbujale dvom o dobrovernosti toženca oziroma bi lahko utemeljile dvom toženca v podatke zemljiške knjige o lastništvu zastavljenih nepremičnin.
Ker je že toženec tako v izvršilnem postopku kot v odgovoru na tožbo zatrjeval dobro vero in pogodbeno pridobitev hipotek, tožnici ob ustrezni skrbnosti ni moglo ostati neznano, kaj so odločilna dejstva, pa v zvezi s tem v tožbi in prvi pripravljalni vlogi ni navedla ničesar, obstoja teh dejstev ni niti pavšalno prerekala. Čeprav gre za laično stranko, bi sodišče v okoliščinah obravnavanega primera z izvajanjem materialno procesnega vodstva, ki bi tožnico spodbudilo, da pravočasno navede, da gre za prisilno hipoteko in da toženec ni bil dobroveren, glede slednjega pa navede še okoliščine, na podlagi katerih bi moral toženec sklepati, da gre za skupno premoženje, preseglo namene materialno procesnega vodstva.
regulacijska začasna odredba - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop - materialno procesno vodstvo - izročitev dokumentacije
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omejena le na nujne in ustavno upravičene primere. Pojma grozeče nasilje in težko nadomestljiva škoda je treba razlagati omejevalno, kar ima za posledico strožjo zahtevo glede konkretizacije trditev o okoliščinah, s katerimi se utemeljuje obstoj pogoja.