ZZVZZ člen 19.. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-1.. ZVZD-1 člen 55, 55/2, 59, 78, 78-5.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - samozaposlena oseba - kmet - prijava poškodbe pri delu
Tožniku ni uspelo dokazati, da je do poškodbe prišlo v vzročni zvezi z opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan. Že sodišče prve stopnje utemeljeno poudarja, da gre v primeru tožnika za samozaposleno osebo, kar pomeni, da je bil sam dolžan poskrbeti tako za prijavo poškodbe pri delu kot tudi o morebitno nastali poškodbi pri delu obvestiti inšpektorja za delo, pa tudi osebno zdravnico.
Tožena stranka nikjer ne navaja neenotnosti sodne prakse višjih sodišč oziroma da sodne prakse Vrhovnega sodišča RS ne bi bilo. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da v dejanskih okoliščinah te zadeve predlog ne predstavlja podlage za postopanje po četrtem odstavku 206. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 63.. ZPIZ-2 člen 27, 27/4.. ZUTD člen 63, 63/4, 63/4-1, 65.
izpolnjevanje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine - nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje pravice do denarnega nadomestila
Ni v domeni zavarovanca, ki med uživanjem denarnega nadomestila med brezposelnostjo dopolni 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe, izbira, ali bo ob izpolnitvi pogojev za priznanje starostne pokojnine še nadalje prejemnik denarnega nadomestila med brezposelnostjo, ali pa bo prejemnik dajatev iz naslova priznane starostne pokojnine. Slednje jasno potrjuje dejstvo, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev starostne pokojnine v skladu s četrtim odstavkom 27. člena ZPIZ-2. Kot pravilno opozori sodišče, je pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti po zakonu zagotovljena le do izpolnitve pogoja za starostno upokojitev.
ugovor krajevne pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - pristojnost za sospornike
Podlago za tožbeni zahtevek predstavljata dve pogodbi. Zato je za prvega toženca za sojenje v tem sporu krajevno pristojno tako sodišče v Kopru kakor sodišče v Celju, tožnik pa je tisti, ki ima možnost izbire, pred katerim sodiščem bo sprožil predmetni pravdni postopek.
Ker je bila tožniku invalidska pokojnina na temelju I. kategorije invalidnosti pravnomočno priznana od 1. 2. 2020 dalje, mu je v skladu s 3. odst. 48. člena ZPIZ-2G pravilno odmerjena v višini 37 % od pokojninske osnove.
postopek preizkusa terjatev - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - pravni interes za vložitev ugovora - izrek sklepa o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - prerekanje ločitvene pravice - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova
Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je o napotitvi odločal kar upravitelj namesto sodišča. V skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZFPPIPP se mora upravitelj o pravočasno prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži seznam. Po določilu tretjega odstavka 69. člena ZFPPIPP sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev svoje odločitve oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del tega sklepa. Sodišče mora v rokih iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja, upravitelj pa nato v treh delovnih dneh predloži končni seznam preizkušenih terjatev, ki ga sodišče objavi skupaj s sklepom o preizkusu terjatev tako, da končni seznam postane sestavni del izreka tega sklepa.
Če je terjatev oziroma ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju slednjih odloča pravdno sodišče. Predmet preizkusa terjatev je zgolj odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice.
Če pa je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (kot v konkretnem primeru), pa prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi - gospodarski spor - pojem gospodarskega spora - Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - zbornica kot stranka - vrednost spornega predmeta - plačilo članarine - stvarna pristojnost okrajnega sodišča
V obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice (glej tudi sklep VS RS III R 29/2011).
Za gospodarski spor bi lahko šlo tudi v primeru, ko gre za zadeve naštete v določbah 482. ali 483. člena ZPP. Upoštevaje navedbe tožene stranke gre za plačilo v zvezi s plačilom članarine. Takšne vrste spor ni gospodarski spor niti po določbah 482. oz. 483. člena ZPP. Za sojenje v takšnem sporu ni pristojno okrožno sodišče niti po kateri od preostalih točk drugega odstavka 32. člena ZPP.
ZVEtL-1 člen 17. SPZ člen 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zemljišče, na katerem stavba stoji - skupni del zgradbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - izvedensko mnenje - dejanska uporaba - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - sklep presenečenja
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skušalo situacijo uskladiti tako, da je kot lastnika kleti ugotovilo tisto osebo, ki je klet v času izdelave izvedenskega poročila in še prej tudi dejansko uporabljala. Vendar sodišče s to namero ni seznanilo udeležencev postopka, pa tudi iz izvedenskega poročila ni bilo razvidno, da bo sodišče tako ravnalo. Naneslo je, da so pritožniki v vmesnem času od prejema izvedenskega poročila do izdaje sklepa (ali pa vložitve pritožbe) preselili svoje stvari v kleteh tako, da so uskladili dejansko rabo kleti z zemljiškoknjižnim stanjem, kakršno je bilo, ko so še obstajali enotni posamezni deli.
trgovina z ljudmi - zloraba prostitucije - zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve za preiskavo - uvedba preiskave s sklepom sodišča druge stopnje - utemeljen sum - izvršitvena ravnanja - pravna kvalifikacija
V fazi odločanja o odreditvi preiskave sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP. Sodišče namreč v tej fazi postopka oceni le, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da so osumljenci izvršili kaznivo dejanje. V zvezi s pojasnilom sodišča prve stopnje glede pravne opredelitve očitanega kaznivega dejanja in vztrajanju okrožnega državnega tožilca, da gre za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1 pa je dodati le, da bo končna pravna opredelitev dejanja mogoča šele v kasnejši fazi kazenskega postopka, ko se bodo izvajali dokazi, s katerimi se bo potrdila ali ovrgla teza tožilstva, da so osumljenci ravnali z oškodovanko na način, da je to moč razumeti kot trgovino z ljudmi.
uporabnina - plačilo uporabnine - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - tržna najemnina - skupna lastnina zakoncev - počitniški apartma - prikrajšanje - okoriščenje
Zakonca nista oddajala apartmajev v času skupnega življenja. Da bi po razpadu življenjske skupnosti skušala doseči dogovor, da bi se apartmaji pričeli oddajati, pa tožnica ne zatrjuje. Čeprav jo je toženec opozoril na neskladje med trditvami o prikrajšanju in postavljenim zahtevkom, nato pa jo je še sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pozvalo, naj poda konkretne trditve glede neupravičene obogatitve, ker ne uveljavlja nekaj, kar bi že uveljavljala in ne gre za že pobrane najemnine, trditev kdaj oziroma kolikokrat in za koliko časa bi šla na počitnice, ni podala. Tako ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale plačilo za kontinuirano uporabo vseh treh apartmajev hkrati in je presoja sodišča prve stopnje, da do povrnitve polovice tržnih najemnin, ki bi jih bilo mogoče iztržiti z oddajanjem apartmajev, ni upravičena, materialnopravno pravilna.
sodna pristojnost - dogovor o pristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča za izdajo začasne odredbe v izvršilnem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odstopljeni dolžnik (toženka) proti cesionarju (tožnici) uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala (do takrat, ko je izvedela za odstop,) proti cedentu (prodajalcu). Takšen ugovor je tudi ugovor glede dogovorjene pristojnosti sodišča v Poreču. Presoja sodišča prve stopnje, da gre zaradi cesije za nekakšno novo, drugačno terjatev in da je zato ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča neutemeljen, je zmotna. Upoštevaje dogovor sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno odločati o tej zadevi.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061011
ZBan-1 člen 261e, 350a. URS člen 67. ZPSVIKOB člen 3, 3/1, 3/3, 9, 45. ZPP člen 205, 206, 206/1.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - zakonitost odločbe - izbris obveznic - podrejene obveznice - pojasnilna dolžnost banke - neupravičena obogatitev - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - tožba proti poslovnim bankam - ni predhodno vprašanje - neenotna sodna praksa
Ker je bil postopek zoper BS na podlagi sklepa Ustavnega sodišča U-I-4/2020 prekinjen, prvostopenjsko sodišče pritožbe tožnika (zoper sklep z dne 12. 2. 2020 o nepristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani za sojenje o zahtevku zoper BS) ni predložilo višjemu sodišču, tako da odločitev, da se postopek vodi le zoper poslovno banko, ni pravnomočna. Posledično so zaključki, ki jih prvostopenjsko sodišče utemeljuje z dejstvom, da postopek teče le še zoper poslovno banko, zmotni. Postopek še vedno teče tudi zoper BS, le prekinjen je. V zvezi s tem je pomembno tudi, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-27/20 sprejelo v obravnavo pobude prizadetih oseb za oceno ustavnosti več določb ZPSVIKOB, med drugim tudi določb, ki urejajo omejitev sodnega varstva na ugotavljanje odškodninske odgovornosti BS na podlagi 350.a člena ZBan-1 ter temu ustrezno ločitev pravd v začetih enotnih postopkih ter izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.
Tožnik zatrjuje, da je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe BS predhodno vprašanje za odločanje o utemeljenosti zahtevkov zoper poslovno banko in v zvezi s tem predlaga sodišču, naj pred Ustavnim sodiščem sproži postopek za razveljavitev ZPSVIKOB in 261.e člena ZBan-1L. Sodišče prve stopnje je navedlo zgolj, da postopek ne teče po ZPSVIKOB in da je o 261.e členu ZBan-1 Ustavno sodišče že odločilo. Ni se opredelilo do dejstva, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-4/20 začasno zadržalo izvajanje vseh določb ZPSVIKOB, torej tudi tretji odstavek 3. člena, ki izključuje uporabo ZPSVIKOB za tožbene zahtevke zoper poslovne banke. O tem, ali je odločitev o zahtevkih zoper drugo toženko odvisna od vprašanja (ne)zakonitosti Odločbe BS (predhodno vprašanje), izpodbijani sklep nima razlogov. Prav tako ne o veljavnosti oziroma uporabi 261.e člena ZBan-1.
predlog za prekinitev postopka - predlog za oceno ustavnosti - zahteva za izločitev sodnika
V postopku zavarovanja se praviloma načelo kontradiktornosti vzpostavi šele v ugovornem postopku. Tedaj že ima dolžnik možnost zahtevati izločitev sodnika. Če bo z zahtevo uspešen, situacijo rešuje drugi odstavek 74. člena ZPP:
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061442
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 116, 194, 194/1, 194/3, 194/5.. OZ člen 190, 190/3.. URS člen 158.
vračilo preveč izplačane pokojnine - lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - verzijski zahtevek
Kot uživalka starostne pokojnine je tožnica s prevzemom vodenja gospodarske družbe, katere družbenica je bila, sama povzročila, da je ex lege nastalo zavarovalno razmerje in da je bila posledično pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanke. Slednje izključuje sočasno uživanje pokojninske dajatve. Eventualno krajše zavarovanje od 40. ur tedensko bi lahko uveljavljala le v sodno socialnem sporu o lastnosti zavarovanke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00061387
ZPP člen 214, 214/2, 347, 347/2, 347/5. DZ člen 189, 190. ZVrt člen 32, 32/4.
plačilo preživnine - spor iz družinskih razmerij - sprememba višine preživnine - določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - odmera preživnine - preživninske potrebe otroka - preživninske sposobnosti staršev - finančne zmožnosti staršev - dohodki - materialni položaj - otrokove potrebe - stroški preživljanja - dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - pritožbena obravnava
Kršitev je bilo mogoče odpraviti na pritožbeni obravnavi. S tem je bila pritožniku omogočena tudi neokrnjena pravica do pravnega sredstva. Ker ne gre ne v dejanskem ne v pravnem pogledu za zapleteno zadevo, je senat pritožbenega sodišča odločil, da o zadevi odloči sodnica poročevalka.
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Ta ocena sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov.
ZZZDR člen 81, 82č, 83. DZ člen 100, 100/1, 106, 106/1, 108.
preživnina za nepreskrbljenega razvezanega zakonca - preživljanje bivšega zakonca - ukinitev preživnine za razvezanega zakonca - ukinitev s sodno poravnavo določene preživnine - ugotovitev potreb preživninskega upravičenca - lastni dohodki za preživljanje - pravica do spoštovanja doma - uporaba solastnega stanovanja razvezanih zakoncev
Ker je sodišče v okviru odločanja o toženčevem zahtevku za ukinitev preživnine ugotovilo, da tožničini dohodki zadostujejo za njeno preživljanje, ni bilo več treba ugotavljati okoliščin v zvezi s toženčevo preživninsko zmožnostjo. Ob sklenitvi sodne poravnave tožnica ni imela možnosti razpolaganja s skupnim premoženjem, ki sta ga s tožencem ustvarila v zakonski zvezi. Po pravnomočnem zaključku postopkov o obsegu in delitvi skupnega premoženja ter razdružitvi nepremičnin v skupni lasti je tožnica pridobila denarna sredstva oziroma denarno terjatev do toženca in pravico razpolaganja s solastninskimi deleži glede dveh nepremičnin.
Pravica do spoštovanja doma, na katero se sklicuje pritožnica, ne sega tako daleč, da bi ji zagotavljala nespremenljivost bivališča ob hkratni dolžnosti nekdanjega zakonca, da prispeva za stroške njenega bivanja in preživljanja.
Za pritožbeno rešitev zadeve sta dejstvi, da pri tožniku zdravstvene storitve niso bile nujne in da so bile opravljene pri zasebnem zavodu v Sloveniji, kjer je moral tožnik sam nositi stroške opravljenih zdravstvenih storitev, odločilnega pomena. V takšnih okoliščinah namreč tožnik do povračila stroškov zdravstvenih storitev ni upravičen. V sodni praksi je bilo namreč že zavzeto stališče, da zavarovanec, ki zdravstvene storitve, ki niso nujne, uveljavlja v Sloveniji pri zasebniku in ne pri izvajalcu, ki bi bil vključen v javno zdravstveno mrežo, sam krije stroške storitev.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6. ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 14, 14/1. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2. ZSVarPre člen 8, 26.
oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - družinski člani - upoštevanje družinskih članov - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - preživninska obveznost - dohodkovni cenzus - mesečni povprečni dohodek na člana družine - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka
ZUPJS v prvem odstavku 10. člena določa, da se poleg vlagatelja pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo zakonec in otroci, ki jih je prosilec dolžan preživljati po zakonu. Glede na podatke spisa sta to mladoletna otroka, ki sicer pri tožniku ne živita, kar pa na njegovo zakonsko dolžnost preživljanja mladoletnih otrok ne vpliva. Pri izračunu, ali tožnik prejema dohodke, ki presegajo dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je treba upoštevati tudi tožnikovo preživninsko obveznost do dveh mladoletnih otrok.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061177
KZ-1 člen 34, 211, 211/1, 211/3.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - objektivni in subjektivni kriteriji - združitev - sostorilstvo - poskus kaznivega dejanja - nasprotja med izrekom in razlogi - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Pri inkriminaciji po tretjem odstavku 211. člena KZ-1 - združitev - stori temeljno obliko kaznivega dejanja dvoje ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale. Gre za dogovor dvoje ali več oseb pred storitvijo kaznivega dejanja, ki se mora nanašati na več storitev kaznivih dejanj, ne le na tisto, ki ga je storilo dvoje ali več oseb. Pri tej inkriminaciji je tako potrebno ugotoviti, ali so storilci pri izvrševanju kaznivega dejanja delovali kot sostorilci (objektivni kriterij združitve) in ali jih je povezoval tudi dogovor, da bodo izvršili več goljufij (subjektivni kriterij združitve). V obravnavani zadevi ta zakonski znak ni obrazložen v izpodbijani sodbi, pa bi glede na predmet očitka moral biti.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-3, 9/2, 9/3.. ZObr člen 46, 98c, 98c/1, 97f.. ZSPJS člen 3, 3/1.. ZDR-1 člen 155.. ZPP člen 8.
vojak - misija - dnevni počitek - premoženjska škoda - denarna odškodnina - dodatek za nevarne naloge - odredba ministra - dokazna ocena - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - delna razveljavitev sodbe
Pravna podlaga za določitev dodatka za nevarne naloge posameznemu pripadniku na MOM ni zgolj ZObr in na njegovi podlagi izdana Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, temveč predvsem splošni akt ministra, s katerim se dodatek za izvajanje nevarnih nalog določi na podlagi sprejete odločitve o napotitvi v MOM v skladu z mandatom in načrtom MOM. Tožena stranka v pritožbi zato utemeljeno navaja, da je pripadnik lahko upravičen le do takšnih dodatkov, kot so za konkretno misijo določeni v odredbi ministra.
Tožena stranka se v pritožbi utemeljeno pritožuje zoper višino odškodnine in utemeljeno opozarja, da je bil tožniku dnevni počitek zagotovo vsaj delno (v določenem obsegu ur) omogočen. Sodišče prve stopnje je odločitev o odškodnini za vseh 11 ur dnevnega počitka v posameznem dnevu zmotno utemeljijo z obrazložitvijo, da pravica do dnevnega počitka predstavlja vsebinsko enovito pravico, ki je kršena že z vsakršnim posegom vanjo.