postopek preizkusa terjatev - dopolnjen seznam preizkušenih terjatev - pravni interes za vložitev ugovora - izrek sklepa o preizkusu terjatev - napotitev na pravdo - prerekanje ločitvene pravice - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova
Namen ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev je saniranje morebitnih napak glede upoštevanja ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ali ugovora o prerekanju terjatev.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je o napotitvi odločal kar upravitelj namesto sodišča. V skladu s tretjim odstavkom 61. člena ZFPPIPP se mora upravitelj o pravočasno prijavljenih terjatvah izreči tako, da sodišču predloži seznam. Po določilu tretjega odstavka 69. člena ZFPPIPP sodišče v izreku sklepa o preizkusu terjatev svoje odločitve oblikuje tako, da navede končni seznam preizkušenih terjatev, ki je sestavni del tega sklepa. Sodišče mora v rokih iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 69. člena ZFPPIPP sprejeti sklep o preizkusu terjatev in o tem obvestiti upravitelja, upravitelj pa nato v treh delovnih dneh predloži končni seznam preizkušenih terjatev, ki ga sodišče objavi skupaj s sklepom o preizkusu terjatev tako, da končni seznam postane sestavni del izreka tega sklepa.
Če je terjatev oziroma ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju slednjih odloča pravdno sodišče. Predmet preizkusa terjatev je zgolj odločitev o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice.
Če pa je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova (kot v konkretnem primeru), pa prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 57, 63. ZFPPIPP člen 52, 52/1.
krajevna pristojnost sodišča - izključna krajevna pristojnost - konkurenca dveh izključnih krajevnih pristojnosti - pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku - pristojnost za spore v stečajnem postopku - izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek - pristojnost v sporih o nepremičninah
Okrožno sodišče v Ljubljani, ki se je s sklepom izreklo za krajevno nepristojno, ni krajevno nepristojno sodišče, saj je njegova izključna krajevna pristojnost predvidena v 57. členu ZPP. Samo sodišče, ki (lahko) misli, da ni krajevno pristojno, se namreč po določbah prvega in drugega odstavka 22. člena ZPP lahko izreče za krajevno nepristojno ter zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu sodišču
sodna pristojnost - dogovor o pristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča za izdajo začasne odredbe v izvršilnem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odstopljeni dolžnik (toženka) proti cesionarju (tožnici) uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala (do takrat, ko je izvedela za odstop,) proti cedentu (prodajalcu). Takšen ugovor je tudi ugovor glede dogovorjene pristojnosti sodišča v Poreču. Presoja sodišča prve stopnje, da gre zaradi cesije za nekakšno novo, drugačno terjatev in da je zato ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča neutemeljen, je zmotna. Upoštevaje dogovor sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno odločati o tej zadevi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061442
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 116, 194, 194/1, 194/3, 194/5.. OZ člen 190, 190/3.. URS člen 158.
vračilo preveč izplačane pokojnine - lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - verzijski zahtevek
Kot uživalka starostne pokojnine je tožnica s prevzemom vodenja gospodarske družbe, katere družbenica je bila, sama povzročila, da je ex lege nastalo zavarovalno razmerje in da je bila posledično pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanke. Slednje izključuje sočasno uživanje pokojninske dajatve. Eventualno krajše zavarovanje od 40. ur tedensko bi lahko uveljavljala le v sodno socialnem sporu o lastnosti zavarovanke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00061387
ZPP člen 214, 214/2, 347, 347/2, 347/5. DZ člen 189, 190. ZVrt člen 32, 32/4.
plačilo preživnine - spor iz družinskih razmerij - sprememba višine preživnine - določitev stikov med staršem in otrokom - izvrševanje stikov z otrokom - varstvo koristi otroka - odmera preživnine - preživninske potrebe otroka - preživninske sposobnosti staršev - finančne zmožnosti staršev - dohodki - materialni položaj - otrokove potrebe - stroški preživljanja - dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - pritožbena obravnava
Kršitev je bilo mogoče odpraviti na pritožbeni obravnavi. S tem je bila pritožniku omogočena tudi neokrnjena pravica do pravnega sredstva. Ker ne gre ne v dejanskem ne v pravnem pogledu za zapleteno zadevo, je senat pritožbenega sodišča odločil, da o zadevi odloči sodnica poročevalka.
Pri oceni potreb preživninskih upravičencev ne gre za matematične seštevke posameznih stroškov, ampak za celovito oceno, kakšen je primeren znesek, ki zadostuje za ustrezno materialno blaginjo otrok. Ta ocena sicer lahko temelji na približnem izračunu dokazovanih postavk, a se ob tem upoštevajo še splošno znani podatki o nujnosti, potrebnosti, vrsti in cenah različnih življenjskih stroškov.
uporabnina - plačilo uporabnine - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - tržna najemnina - skupna lastnina zakoncev - počitniški apartma - prikrajšanje - okoriščenje
Zakonca nista oddajala apartmajev v času skupnega življenja. Da bi po razpadu življenjske skupnosti skušala doseči dogovor, da bi se apartmaji pričeli oddajati, pa tožnica ne zatrjuje. Čeprav jo je toženec opozoril na neskladje med trditvami o prikrajšanju in postavljenim zahtevkom, nato pa jo je še sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pozvalo, naj poda konkretne trditve glede neupravičene obogatitve, ker ne uveljavlja nekaj, kar bi že uveljavljala in ne gre za že pobrane najemnine, trditev kdaj oziroma kolikokrat in za koliko časa bi šla na počitnice, ni podala. Tako ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale plačilo za kontinuirano uporabo vseh treh apartmajev hkrati in je presoja sodišča prve stopnje, da do povrnitve polovice tržnih najemnin, ki bi jih bilo mogoče iztržiti z oddajanjem apartmajev, ni upravičena, materialnopravno pravilna.
reintegracija - vrnitev delavca na delo - uveljavitev nedenarne terjatve
Ni pravilna interpretacija dolžnika, da je izpolnil obveznost poziva dolžnika nazaj na delo oziroma da je izterjevana terjatev prenehala iz razloga, ker dolžnik ni sprejel ponovne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 5. 2020 z istočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto. Dolžnik niti v ugovoru niti v pritožbi ni konkretno pojasnil, zakaj delovno mesto „Hidravličar – pomočnik“ po ponujeni novi pogodbi ustreza delovnemu mestu „Hidravličar – serviser“ po pogodbi o zaposlitvi.
ZPP člen 5, 253, 254, 254/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 25, 25-1.. ZZVZZ člen 23, 26, 27.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Za sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja je značilno, da država z zakonom ureja katalog pravic, vendar v Sloveniji tipične košarice pravic nimamo. Ker ni sistemske ureditve posamezne pravice, ki bi bile določene popolno, ni mogoče govoriti o zaprtem katalogu vsebine dajatev zdravljenja. Le-te obsegajo vse znane ukrepe zdravljenja, ki so v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in kodeksom medicinske deontologije.
Sodišče je pravilno ocenilo, da gre za pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in izčrpanost zdravljenja v Sloveniji. V slovenskem zdravstvenem sistemu tožnici ni bila omogočena enakovredna metoda zdravljenja zanjo. Tudi sodna praksa EU je že opozorila, da je potrebno pri presoji standarda vedno presojati, kaj standard predstavlja v mednarodni medicinski stroki, ne pa samo v točno določeni državi članici.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odmera nagrade izvedenca
Član izvedenskega organa se je opredelil do zapisov v izvornem mnenju, do kronologije obiskov tožnice pri osebni zdravnici ter podal pojasnila v zvezi s priloženim priporočilom in mnenjem zdravstvene komisije, s katerima do tedaj še ni razpolagal. Bistveno je, da je izvedenski organ po pozivu sodišča opravil dodatno nalogo, ki v osnovnem sklepu še ni bila zajeta (drugi odstavek 40. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in tolmačih), zato je do dodatne nagrade tudi upravičen. Neutemeljeno je tudi pritožbeno zatrjevanje, da naj se nagrada odmeri v nižjem znesku.
ZZVZZ člen 19.. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-1.. ZVZD-1 člen 55, 55/2, 59, 78, 78-5.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - samozaposlena oseba - kmet - prijava poškodbe pri delu
Tožniku ni uspelo dokazati, da je do poškodbe prišlo v vzročni zvezi z opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan. Že sodišče prve stopnje utemeljeno poudarja, da gre v primeru tožnika za samozaposleno osebo, kar pomeni, da je bil sam dolžan poskrbeti tako za prijavo poškodbe pri delu kot tudi o morebitno nastali poškodbi pri delu obvestiti inšpektorja za delo, pa tudi osebno zdravnico.
Določba tretjega odstavka 38.a člena ZGD-1 določa, kdaj gre za nasprotje interesov in v drugem odstavku istega člena določa tudi dolžnostno ravnanje poslovodja tožene stranke. To je bilo, da zakoniti zastopnik toženke zaradi tega, ker je družbenik družbe, ki je lastnica prostorov, ki jih je tožeča stranka, katere zakoniti zastopnik je bil njegov ožji družinski član iz sedmega odstavka 38.a člena ZGD-1G, to je oče, o nameravani oddaji prostorov v (pod)najem toženi stranki o očitnem nasprotju interesov obvesti edinega družbenika tožene stranke.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za konflikt interesov zadostuje ogroženost nepristranskega in objektivnega opravljanja nalog ali odločanja v okviru izvajanja (poslovodske) funkcije iz tretjega odstavka 38.a člena ZGD-1.
sklep o popravi - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom sodbo popravilo tako, da je vneslo odločitev o delu zahtevka, o katerem v izreku sodbe ni bilo odločeno in je tako na novo odločilo o delu tožbenega zahtevka. V primeru, ko sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo, pa tega ni storilo, ni mogoče odločiti s popravnim sklepom.
Ker je tožeča stranka vložila pritožbo zoper sodbo zgolj zaradi tega, ker sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih strank oziroma o stroških tolmača, ki jih je njena pooblaščenka priglasila na glavni obravnavi 25. 3. 2022, je pritožbeno sodišče štelo pritožbo za predlog stranke, naj se izda dopolnilna sodba.
Pritožnici je po plačilu obveznosti, ki jih je do banke imela zapustnica, od podedovanega zneska ostalo zgolj 57,20 EUR. Upoštevaje njeno siceršnje premoženjsko stanje takšen znesek pomeni, da njeni prejemki v maju 2022 (ko je poravnala zapustničin dolg) še vedno ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061011
ZBan-1 člen 261e, 350a. URS člen 67. ZPSVIKOB člen 3, 3/1, 3/3, 9, 45. ZPP člen 205, 206, 206/1.
zavrnitev predloga za prekinitev postopka - plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - zakonitost odločbe - izbris obveznic - podrejene obveznice - pojasnilna dolžnost banke - neupravičena obogatitev - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka zaradi vložitve pobude za oceno ustavnosti - prekinitev postopka do odločitve Ustavnega sodišča - tožba proti poslovnim bankam - ni predhodno vprašanje - neenotna sodna praksa
Ker je bil postopek zoper BS na podlagi sklepa Ustavnega sodišča U-I-4/2020 prekinjen, prvostopenjsko sodišče pritožbe tožnika (zoper sklep z dne 12. 2. 2020 o nepristojnosti Okrožnega sodišča v Ljubljani za sojenje o zahtevku zoper BS) ni predložilo višjemu sodišču, tako da odločitev, da se postopek vodi le zoper poslovno banko, ni pravnomočna. Posledično so zaključki, ki jih prvostopenjsko sodišče utemeljuje z dejstvom, da postopek teče le še zoper poslovno banko, zmotni. Postopek še vedno teče tudi zoper BS, le prekinjen je. V zvezi s tem je pomembno tudi, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-27/20 sprejelo v obravnavo pobude prizadetih oseb za oceno ustavnosti več določb ZPSVIKOB, med drugim tudi določb, ki urejajo omejitev sodnega varstva na ugotavljanje odškodninske odgovornosti BS na podlagi 350.a člena ZBan-1 ter temu ustrezno ločitev pravd v začetih enotnih postopkih ter izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.
Tožnik zatrjuje, da je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe BS predhodno vprašanje za odločanje o utemeljenosti zahtevkov zoper poslovno banko in v zvezi s tem predlaga sodišču, naj pred Ustavnim sodiščem sproži postopek za razveljavitev ZPSVIKOB in 261.e člena ZBan-1L. Sodišče prve stopnje je navedlo zgolj, da postopek ne teče po ZPSVIKOB in da je o 261.e členu ZBan-1 Ustavno sodišče že odločilo. Ni se opredelilo do dejstva, da je Ustavno sodišče s sklepom U-I-4/20 začasno zadržalo izvajanje vseh določb ZPSVIKOB, torej tudi tretji odstavek 3. člena, ki izključuje uporabo ZPSVIKOB za tožbene zahtevke zoper poslovne banke. O tem, ali je odločitev o zahtevkih zoper drugo toženko odvisna od vprašanja (ne)zakonitosti Odločbe BS (predhodno vprašanje), izpodbijani sklep nima razlogov. Prav tako ne o veljavnosti oziroma uporabi 261.e člena ZBan-1.
Za pritožbeno rešitev zadeve sta dejstvi, da pri tožniku zdravstvene storitve niso bile nujne in da so bile opravljene pri zasebnem zavodu v Sloveniji, kjer je moral tožnik sam nositi stroške opravljenih zdravstvenih storitev, odločilnega pomena. V takšnih okoliščinah namreč tožnik do povračila stroškov zdravstvenih storitev ni upravičen. V sodni praksi je bilo namreč že zavzeto stališče, da zavarovanec, ki zdravstvene storitve, ki niso nujne, uveljavlja v Sloveniji pri zasebniku in ne pri izvajalcu, ki bi bil vključen v javno zdravstveno mrežo, sam krije stroške storitev.
ponovna odmera starostne pokojnine - sorazmerni del starostne pokojnine - nadurno delo kot poseben delovni pogoj
Za izračun pokojninske osnove se dodatno upošteva le plača za opravljenih 25 nadur v letu 1990, plač za opravljeno nadurno delo iz ostalih let za obdobja od leta 1973 do 1991, ki jih je tožnik uveljavljal, da se mu upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove, pa ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove, ker nadurno delo ni bilo opredeljeno kot poseben delovni pogoj v skladu z 49. členom tedaj veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 14/90 in 5/91).
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00060078
ZGD-1 člen 263, 263/5, 263/6. ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 28, 30, 32, 34, 38, 44, 44/1, 44/2, 44/4. OZ člen 352, 352/1.
izvršilni naslov - sklep o preizkusu terjatev - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - prezadolženost družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - navadna malomarnost - stečajni postopek - preuranjenost zahtevka
Enako velja za zaključke v točki 25 obrazložitve, ki so pravilni in zadostni, tako da je odločbo tudi v tem delu objektivno mogoče preizkusiti. Toženca neutemeljeno zatrjujeta, da sklep o preizkusu terjatev, upoštevajoč načelo subjektivnih meja pravnomočnosti, zanju ni izvršilni naslov, ker ni vzpostavil obveznosti tožencev do upnikov v stečaju tožnice. Dejstvo je, da se obstoj terjatve nanaša na razmerje med upnikom in dolžnikom (v dani situaciji med posameznim upnikom in tožnico) in ne na razmerje med tožnico in njenimi poslovodnimi organi. To pa pomeni, da v primeru pravnomočno ugotovljene terjatve (to velja tako za terjatev, ugotovljeno s pravnomočno sodbo ali pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev), ni dopusten ugovor tretjega (tudi odškodninsko odgovornega poslovodje), da terjatev po temelju ne obstoji. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da sodba zaradi ugotovitve obstoja prerekanih terjatev sodi v krog primerov, ko sodna odločba ne učinkuje zgolj med pravdnima strankama, ampak učinkuje na širši krog oseb. Gre za primer širjenja subjektivnih meja pravnomočnosti, ki je utemeljeno zato, ker gre za eno terjatev, o kateri je mogoče odločiti samo na en način. Če je bilo o obstoju določene terjatve do stečajnega dolžnika že odločeno, ni dopustno o tem ponovno voditi postopka (tako sklep VSL I Cpg 3/2011 z dne 7. 4. 2011). Pritožbeni očitek ni utemeljen. Soglašati je sicer treba s pritožbo, da za drugega toženca ne velja določba šestega odstavka 263. člena ZGD-1, ampak je treba zanj uporabiti določbo prvega odstavka 352. člena OZ. Prvi toženec, ki je bil zakoniti zastopnik tožnice, se poskuša s trditvijo, da je zgolj formalno zasedal funkcijo poslovodje, da ni o ničemer odločal, da je vse prepustil sinu, kar je pokazal dokazni postopek, neuspešno razbremeniti odgovornosti tako po ZGD-1, kot tudi po ZFPPIPP. Po stališču VSRS (sklep II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018) za razbremenitev odgovornosti posameznega člana vodenja ni dovolj, da ta zatrjuje, da je bil pasiven in se z vodenjem družbe ni aktivno ukvarjal. Prav nasprotno. Dokazati mora, da je svoje naloge izpolnjeval in da je to počel vestno in pošteno oziroma, da kršitev ni mogel preprečiti. Po stališču VSRS za vzpostavitev odgovornosti poslovodje zadošča, da je imel slednji možnost vplivati na poslovanje družbe, pa tega (po lastni volji) ni izkoristil. Da prvi toženec te možnosti ni imel, v postopku ni bilo zatrjevano. Slednji je enostavno vse prepustil sinu, kar pa za razbremenitev njegove odgovornosti ne zadošča. Zaradi tega dodatni odgovori na očitke pritožbe v zvezi s protipravnostjo njegovega ravnanja (da se v postopku ni ugotavljala njegova dejanska vloga v družbi) niso potrebni. V tem kontekstu tako sodišče druge stopnje v celoti soglaša z razlogi izpodbijane sodbe v točki 77 obrazložitve. V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 morajo člani organov vodenja ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Kot merilo je predpisana skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Opustitev zahtevane skrbnosti, ki vključuje tudi opustitev zahtevanih ukrepov (34. - 38. člen ZFPPIPP) in kršitev temeljnih obveznosti poslovodstva iz 28., 30. in 32. člena ZFPPIPP, pomeni kršitev, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjena z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže hujša stopnja krivde (odločbi VSRS III Ips 9/2019 z dne 10. 5. 2019 in II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018). Da bi smelo sodišče ugotavljati višjo stopnjo krivde, bi morala tožnica v tej smeri ponuditi ustrezno trditveno podlago. Kot se je v odločbi III Ips 29/2012 z dne 25. 3. 2014 izreklo že VSRS, lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase.
ZVEtL-1 člen 17. SPZ člen 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zemljišče, na katerem stavba stoji - skupni del zgradbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - izvedensko mnenje - dejanska uporaba - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - sklep presenečenja
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skušalo situacijo uskladiti tako, da je kot lastnika kleti ugotovilo tisto osebo, ki je klet v času izdelave izvedenskega poročila in še prej tudi dejansko uporabljala. Vendar sodišče s to namero ni seznanilo udeležencev postopka, pa tudi iz izvedenskega poročila ni bilo razvidno, da bo sodišče tako ravnalo. Naneslo je, da so pritožniki v vmesnem času od prejema izvedenskega poročila do izdaje sklepa (ali pa vložitve pritožbe) preselili svoje stvari v kleteh tako, da so uskladili dejansko rabo kleti z zemljiškoknjižnim stanjem, kakršno je bilo, ko so še obstajali enotni posamezni deli.
predlog za prekinitev postopka - predlog za oceno ustavnosti - zahteva za izločitev sodnika
V postopku zavarovanja se praviloma načelo kontradiktornosti vzpostavi šele v ugovornem postopku. Tedaj že ima dolžnik možnost zahtevati izločitev sodnika. Če bo z zahtevo uspešen, situacijo rešuje drugi odstavek 74. člena ZPP:
ugovor tretjega - vročanje ugovora tretjega v odgovor upniku - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - obrazloženost ugovora tretjega - skupno premoženje zakoncev - skupna lastnina - razpolaganje s skupnim premoženjem - delitev skupnega premoženja zakoncev - solastnina zakonca - odlog izvršbe na predlog tretjega - načelo dispozitivnosti - izločitvena tožba - izločitvena pravda - stroški ugovora tretjega - soglasje upnika - soglasje dolžnika - pravni interes za odlog izvršbe
Po veljavni izvršilnopravni ureditvi so pooblastila izvršilnega sodišča v zvezi z ugovorom tretjega omejena, saj lahko sodišče v izvršilnem postopku ugovoru tretjega ugodi le, če mu upnik v zakonskem roku ne nasprotuje. V nasprotnem primeru pa mora sodišče ugovor tretjega nujno zavrniti, saj ZIZ nadaljnje odločanje o njegovi (ne)utemeljenosti pridržuje za pravdni postopek. Povedano še drugače, kakor hitro upnik ugovoru tretjega nasprotuje, mora le-tega izvršilno sodišče zavrniti in nima pravne podlage, da bi v takem položaju z dokaznim standardom prepričanja ugotavljalo njegovo materialnopravno utemeljenost.
Tretja je v obravnavani zadevi v svojem ugovoru in njegovi dopolnitvi dokazno podprto uveljavljala, da so konkretne nepremičnine (oziroma solastna deleža na dveh nepremičninah) skupno premoženje nje in njenega nekdanjega moža. Zato je predlagala, da se izvršba na navedene nepremičnine (v celoti) izreče za nedopustno. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tretja v ugovoru uveljavljala obstoj svoje pravice na konkretnih nepremičninah, ki preprečuje izvršbo. Z izvršbo je namreč dopustno poseči le na premoženje dolžnika in ne tudi na premoženje koga tretjega.
Odločitev zgolj o delni ugoditvi ugovoru tretje z materialnopravnega vidika sicer res ne upošteva značilnosti instituta skupnega premoženja zakoncev. Do delitve je namreč za skupno premoženje bistvenega pomena nerazdelen način pripadnosti premoženjskih (stvarnih in obligacijskih) pravic obema zakoncema. Če je predmet skupnega premoženja lastninska pravica na stvari, ta nastopa kot skupna lastnina zakoncev. Z določitvijo deležev na skupnem premoženju pa šele pride do „delitve“ skupne lastnine na način, da se na predmetu, ki sodi v skupno premoženje, ustanovi solastnina za prejšnja skupna lastnika. Medtem, ko vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim solastnim deležem, zakonec brez soglasja drugega zakonca ne more veljavno razpolagati s svojim nedoločenim deležem niti na posamezni stvari niti na premoženju. Vendar sodišče prve stopnje, procesno pravno gledano, druge možnosti kot zavrniti ugovor tretje glede drugega solastnega deleža do ½ na konkretnih nepremičninah, sploh ni imelo. Ob dejstvu, da je upnik ugovoru glede solastnega deleža do ½ na konkretnih nepremičninah ugovoru tretje nasprotoval, sodišče za ugoditev le-temu oziroma za ustavitev izvršbe tudi v tem delu ni imelo procesnopravne podlage.
Pri ugovoru tretjega je odločilno le razmerje med tretjim in upnikom, saj gre za položaj, ko tretji trdi, da je upnik predlagal izvršbo na določeno stvar, na kateri ima sam pravico, ki preprečuje izvršbo. Navedeno je razvidno tudi iz zakonske ureditve postopka z ugovorom tretjega, po kateri mora sodišče ugovor tretjega vročiti v odgovor le upniku in ne tudi dolžniku. Za odločitev o predlogu tretje za odlog izvršbe zato ni bistvena volja dolžnika oziroma (ne)obstoj njegovega soglasja s predlogom za odlog. Odločilno je, da je upnik z odlogom izvršbe v celoti soglašal, zato bi moralo sodišče skladno z načelom dispozitivnosti predlogu tretje glede ½ solastnega deleža konkretnih nepremičnin, glede katerih je bil ugovor zavrnjen, ugoditi.