obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Vložek posebnega premoženja v posamezno premoženjsko enoto (stvar) skupnega premoženja tako ne vpliva na višino deleža posameznega zakonca na tej stvari skupnega premoženja, v katero je bil vložen, pač pa na delež zakonca na celotnem skupnem premoženju. To pa velja tudi v primeru, če je predmet tožbenega zahtevka samo posamezna stvar iz skupnega premoženja (kot v konkretnem primeru). Ustaljeno stališče sodne prakse pa je, da se pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih. To pa velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve (in ne morda kasneje) namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu. Če to zainteresiranemu ne uspe oziroma ta takšnih trditev niti ne zatrjuje, darilo velja za solastno (posebno) premoženje zakoncev z enakima deležema. Kot tako pa ima lahko vpliv le na obseg skupnega premoženja, na porazdelitev deležev zakoncev na njem pa ne.
ničnost letnega poročila - razlogi za ničnost - upravni odbor - potek mandata - skupščina družbe - pristojnosti skupščine - pristojnosti nadzornega sveta - ničnost sklepa skupščine - delničarjeva pravica do obveščenosti
Nepravilna sestava upravnega odbora na veljavnost letnega poročila ni imela vpliva, ker je letno poročilo sprejela skupščina družbe. Tudi morebitna ničnost posameznih pravnih poslov ne vpliva na veljavnost letnega poročila.
Ni bilo kršitve pravice delničarja do obveščenosti, če so mu bile posamezne informacije dane na voljo takoj po skupščini, če se je s takšnim načinom strinjal.
odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - kaznivo dejanje nasilja v družini - obteževalne okoliščine - primerna kazen - pritožba državnega tožilca - opozorilne sankcije
Po preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb je pritožbeno sodišče namreč ugotovilo, da ni razlogov za spremembo kazenske sankcije v škodo obdolženca.
S0dišče prve stopnje je pravilno tožnikove trditve o kršitvi pogodbene obveznosti iz naslova več opravljenih ur dela na račun nezagotovljenega dnevnega počitka štelo za podlago odškodninskemu zahtevku za plačilo premoženjske škode. Vrhovno sodišče je v sklepih VIII Ips 8/2021 in VIII Ips 45/2021 z dne 28. 6. 2022 v zvezi z nezagotovljenim dnevnim počitkom zavzelo stališče, da za odločitev ni bistvena sama pravica do dnevnega počitka, ampak obveznost plačila za dejansko opravljeno delo. Tako je urna postavka za plačilo ur, ko je tožnik moral delati in posledično ni imel zagotovljenega dnevnega počitka v trajanju najmanj 11 ur, enaka urni postavki plačila za delo, saj je tožnik dejansko delal.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi
Upoštevaje že navedeno izhodišče, da zahteva za obnovo kazenskega postopka ne more biti usmerjena na ponovno in drugačno presojo istih dejstev in istih dokazov, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno tudi presodilo, da novih dokazov v zahtevi za obnovo kazenskega postopka ne predstavljata niti podana dokazna predloga za zaslišanje prič B. B. in C. C.. Obsojencu, ki v pritožbi vztraja pri tem, da gre za nova dokaza, tako velja znova pojasniti, da je bil B. B. (v njegovi navzočnosti) zaslišan kot priča že v pravnomočno končanem kazenskem postopku in da je bila njegova izpovedba dokazno ocenjena. Prav tako pa je bil tedaj kot nepotreben zavrnjen obsojenčev dokazni predlog po zaslišanju priče C. C., kar je bilo podrobno in natančno pretreseno v pravnomočni sodbi prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča. V zvezi s slednjim pa tudi ni odveč opozoriti na uveljavljeno stališče, da dokazov, ki so bili predlagani že v teku postopka, pa jih sodišče ni sprejelo, ni mogoče šteti kot novih dokazov.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - odgovor na dopolnitev tožbe - neprerekane navedbe - nedovoljene pritožbene novote
Toženka na dopolnitev tožbe ni odgovorila. V ugovoru je, kot je pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi, le abstraktno ugovarjala tožbenemu zahtevku po temelju in višini, trditev, da tožnica svoje obveznosti iz pogodbe ni izpolnila, pa ni ponudila. Zato je pritožbena navedba, da tožnica ni dokazala, da je bila storitev izvedena, nedovoljena pritožbena novota, tako kot navedba, da računi ne izkazujejo, da je bila katerakoli storitev izvedena.
ZVEtL-1 člen 17. SPZ člen 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zemljišče, na katerem stavba stoji - skupni del zgradbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - izvedensko mnenje - dejanska uporaba - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - sklep presenečenja
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom skušalo situacijo uskladiti tako, da je kot lastnika kleti ugotovilo tisto osebo, ki je klet v času izdelave izvedenskega poročila in še prej tudi dejansko uporabljala. Vendar sodišče s to namero ni seznanilo udeležencev postopka, pa tudi iz izvedenskega poročila ni bilo razvidno, da bo sodišče tako ravnalo. Naneslo je, da so pritožniki v vmesnem času od prejema izvedenskega poročila do izdaje sklepa (ali pa vložitve pritožbe) preselili svoje stvari v kleteh tako, da so uskladili dejansko rabo kleti z zemljiškoknjižnim stanjem, kakršno je bilo, ko so še obstajali enotni posamezni deli.
uporabnina - plačilo uporabnine - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - tržna najemnina - skupna lastnina zakoncev - počitniški apartma - prikrajšanje - okoriščenje
Zakonca nista oddajala apartmajev v času skupnega življenja. Da bi po razpadu življenjske skupnosti skušala doseči dogovor, da bi se apartmaji pričeli oddajati, pa tožnica ne zatrjuje. Čeprav jo je toženec opozoril na neskladje med trditvami o prikrajšanju in postavljenim zahtevkom, nato pa jo je še sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pozvalo, naj poda konkretne trditve glede neupravičene obogatitve, ker ne uveljavlja nekaj, kar bi že uveljavljala in ne gre za že pobrane najemnine, trditev kdaj oziroma kolikokrat in za koliko časa bi šla na počitnice, ni podala. Tako ni izkazala okoliščin, ki bi utemeljevale plačilo za kontinuirano uporabo vseh treh apartmajev hkrati in je presoja sodišča prve stopnje, da do povrnitve polovice tržnih najemnin, ki bi jih bilo mogoče iztržiti z oddajanjem apartmajev, ni upravičena, materialnopravno pravilna.
ZPP člen 5, 253, 254, 254/3.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 25, 25-1.. ZZVZZ člen 23, 26, 27.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja v sloveniji - pravica do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja
Za sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja je značilno, da država z zakonom ureja katalog pravic, vendar v Sloveniji tipične košarice pravic nimamo. Ker ni sistemske ureditve posamezne pravice, ki bi bile določene popolno, ni mogoče govoriti o zaprtem katalogu vsebine dajatev zdravljenja. Le-te obsegajo vse znane ukrepe zdravljenja, ki so v skladu s sprejeto zdravstveno doktrino in kodeksom medicinske deontologije.
Sodišče je pravilno ocenilo, da gre za pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in izčrpanost zdravljenja v Sloveniji. V slovenskem zdravstvenem sistemu tožnici ni bila omogočena enakovredna metoda zdravljenja zanjo. Tudi sodna praksa EU je že opozorila, da je potrebno pri presoji standarda vedno presojati, kaj standard predstavlja v mednarodni medicinski stroki, ne pa samo v točno določeni državi članici.
ZZVZZ člen 19.. ZPIZ-2 člen 66, 66/1, 66/1-1.. ZVZD-1 člen 55, 55/2, 59, 78, 78-5.
vzrok začasne nezmožnosti za delo - samozaposlena oseba - kmet - prijava poškodbe pri delu
Tožniku ni uspelo dokazati, da je do poškodbe prišlo v vzročni zvezi z opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan. Že sodišče prve stopnje utemeljeno poudarja, da gre v primeru tožnika za samozaposleno osebo, kar pomeni, da je bil sam dolžan poskrbeti tako za prijavo poškodbe pri delu kot tudi o morebitno nastali poškodbi pri delu obvestiti inšpektorja za delo, pa tudi osebno zdravnico.
določitev stvarne pristojnosti - najemno razmerje - spor iz najemnega razmerja - stroški vzdrževanja - stroški obratovanja - območje, na katerem leži nepremičnina
Ne glede na vrednost spornega predmeta so okrajna sodišča pristojna, da sodijo o sporih iz najemnih in zakupnih razmerij.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00061442
ZPIZ-2 člen 6, 6/2, 16, 116, 194, 194/1, 194/3, 194/5.. OZ člen 190, 190/3.. URS člen 158.
vračilo preveč izplačane pokojnine - lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe - verzijski zahtevek
Kot uživalka starostne pokojnine je tožnica s prevzemom vodenja gospodarske družbe, katere družbenica je bila, sama povzročila, da je ex lege nastalo zavarovalno razmerje in da je bila posledično pravnomočno ugotovljena lastnost zavarovanke. Slednje izključuje sočasno uživanje pokojninske dajatve. Eventualno krajše zavarovanje od 40. ur tedensko bi lahko uveljavljala le v sodno socialnem sporu o lastnosti zavarovanke.
Pritožnici je po plačilu obveznosti, ki jih je do banke imela zapustnica, od podedovanega zneska ostalo zgolj 57,20 EUR. Upoštevaje njeno siceršnje premoženjsko stanje takšen znesek pomeni, da njeni prejemki v maju 2022 (ko je poravnala zapustničin dolg) še vedno ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka.
ponovna odmera starostne pokojnine - sorazmerni del starostne pokojnine - nadurno delo kot poseben delovni pogoj
Za izračun pokojninske osnove se dodatno upošteva le plača za opravljenih 25 nadur v letu 1990, plač za opravljeno nadurno delo iz ostalih let za obdobja od leta 1973 do 1991, ki jih je tožnik uveljavljal, da se mu upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove, pa ni mogoče upoštevati pri izračunu pokojninske osnove, ker nadurno delo ni bilo opredeljeno kot poseben delovni pogoj v skladu z 49. členom tedaj veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 14/90 in 5/91).
Določba tretjega odstavka 38.a člena ZGD-1 določa, kdaj gre za nasprotje interesov in v drugem odstavku istega člena določa tudi dolžnostno ravnanje poslovodja tožene stranke. To je bilo, da zakoniti zastopnik toženke zaradi tega, ker je družbenik družbe, ki je lastnica prostorov, ki jih je tožeča stranka, katere zakoniti zastopnik je bil njegov ožji družinski član iz sedmega odstavka 38.a člena ZGD-1G, to je oče, o nameravani oddaji prostorov v (pod)najem toženi stranki o očitnem nasprotju interesov obvesti edinega družbenika tožene stranke.
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da za konflikt interesov zadostuje ogroženost nepristranskega in objektivnega opravljanja nalog ali odločanja v okviru izvajanja (poslovodske) funkcije iz tretjega odstavka 38.a člena ZGD-1.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 57, 63. ZFPPIPP člen 52, 52/1.
krajevna pristojnost sodišča - izključna krajevna pristojnost - konkurenca dveh izključnih krajevnih pristojnosti - pristojnost za spore v izvršilnem in stečajnem postopku - pristojnost za spore v stečajnem postopku - izključna krajevna pristojnost sodišča, ki vodi stečajni postopek - pristojnost v sporih o nepremičninah
Okrožno sodišče v Ljubljani, ki se je s sklepom izreklo za krajevno nepristojno, ni krajevno nepristojno sodišče, saj je njegova izključna krajevna pristojnost predvidena v 57. členu ZPP. Samo sodišče, ki (lahko) misli, da ni krajevno pristojno, se namreč po določbah prvega in drugega odstavka 22. člena ZPP lahko izreče za krajevno nepristojno ter zadevo odstopi v reševanje krajevno pristojnemu sodišču
sklep o popravi - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom sodbo popravilo tako, da je vneslo odločitev o delu zahtevka, o katerem v izreku sodbe ni bilo odločeno in je tako na novo odločilo o delu tožbenega zahtevka. V primeru, ko sodišče ne odloči o vseh zahtevkih, o katerih se mora odločiti s sodbo, pa tega ni storilo, ni mogoče odločiti s popravnim sklepom.
Ker je tožeča stranka vložila pritožbo zoper sodbo zgolj zaradi tega, ker sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih strank oziroma o stroških tolmača, ki jih je njena pooblaščenka priglasila na glavni obravnavi 25. 3. 2022, je pritožbeno sodišče štelo pritožbo za predlog stranke, naj se izda dopolnilna sodba.
reintegracija - vrnitev delavca na delo - uveljavitev nedenarne terjatve
Ni pravilna interpretacija dolžnika, da je izpolnil obveznost poziva dolžnika nazaj na delo oziroma da je izterjevana terjatev prenehala iz razloga, ker dolžnik ni sprejel ponovne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 5. 2020 z istočasno ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto. Dolžnik niti v ugovoru niti v pritožbi ni konkretno pojasnil, zakaj delovno mesto „Hidravličar – pomočnik“ po ponujeni novi pogodbi ustreza delovnemu mestu „Hidravličar – serviser“ po pogodbi o zaposlitvi.
ZPP člen 108, 108/4. ZIZ člen 16a, 16a/1, 41, 41/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - identifikacijski podatek - nepopolne vloge
Ker upnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče v sklepu, s katerim ga je pozvalo naj skladno z določbami prvega odstavka 16.a člena ZIZ ter prvega in drugega odstavka 41. člena ZIZ dopolni oziroma popravi predlog za dovolitev izvršbe, le-tega ni ustrezno dopolnil, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je upnikov predlog za izvršbo nepopoln, ker sodišče dolžnice ni moglo nedvoumno identificirati.
sodna pristojnost - dogovor o pristojnosti - pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča za izdajo začasne odredbe v izvršilnem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Odstopljeni dolžnik (toženka) proti cesionarju (tožnici) uveljavlja ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala (do takrat, ko je izvedela za odstop,) proti cedentu (prodajalcu). Takšen ugovor je tudi ugovor glede dogovorjene pristojnosti sodišča v Poreču. Presoja sodišča prve stopnje, da gre zaradi cesije za nekakšno novo, drugačno terjatev in da je zato ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča neutemeljen, je zmotna. Upoštevaje dogovor sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno odločati o tej zadevi.