ZD člen 145, 145/1, 145/2, 163. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
upravitelj zapuščine - skrbnik zapuščine - upravljanje zapuščine - načelo kontradiktornosti v zapuščinskem postopku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - vročanje udeležencem postopka
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede na to, ali bodo že znani dediči po pokojnem, ugotoviti, ali je mogoče postaviti upravitelja dediščine ali pa je potrebno postaviti skrbnika zapuščine. V vsakem primeru bo treba oceniti, ali je potreba po začasnem upravljanju izkazana glede celotne zapuščine ali posameznih stvari, ter natančno opredeliti naloge upravitelja oziroma skrbnika, pri tem in pri izbiri osebe, ki ji bo naložilo opravo teh nalog, pa vzeti v ozir tudi stroškovni vidik.
Omejitev iz 4. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, da je vknjižbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe praviloma mogoče izbrisati le, če je bilo proti njej vloženo izredno pravno sredstvo in je bila odločba nato razveljavljena ali spremenjena, je mogoče preseči, kadar so podane izjemne okoliščine, ko je bila sodna odločba npr. izdana po aktivnem nepoštenem ravnanju stranke, ne pa v primeru, ko je tožnik sodeloval v postopku, v katerem je bila odločba izdana.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks - tuj bančni račun - trditveno in dokazno breme - preverjanje resničnosti podatkov v izjavi po uradni dolžnosti
V dopisu, s katerim je bila stranka pozvana k dopolnitvi, ni bila opozorjena na to, da bo v primeru, če dokumentacije ne bo predložila, sodišče štelo, da ni izpolnila svojega trditvenega in dokaznega bremena in bo njen predlog zavrnjen. Tožnica bi na take posledice morala biti opozorjena, da bi lahko ustrezno prilagodila svoj odgovor.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - motilno dejanje - sprememba posestnega stanja - uporaba vrta - souporaba in soposest - posest stanovanja - verbalna grožnja - parkiranje
Posledica toženčevega ravnanja je sprememba posestnega stanja, ko tožnica tožencu prilagaja svoje ravnanje: ne pazi več partnerjevega psa, na vrt ne vodi več drugih psov, najpomembneje pa je, da na vrtu več ne sadi zelenjave in se na vrtu zadržuje le, ko je prepričana, da toženca ni doma. Dodati še velja, da je šlo očitno za resno grožnjo, saj je tožnica kot posledica dogodka šla za nekaj dni nenačrtovano prespat k prijateljici. Tako ugotovljena sprememba ravnanja pri tožnici ob upoštevanju povzetih ugotovitev sodne prakse pomeni, da je toženec motil tožničino posest vrta.
ZDR-1 člen 35, 45, 179. ZVZD-1 člen 3, 5, 10, 12, 19. OZ člen 131, 149, 150, 169, 174, 179, 186, 352, 352/1, 395, 926, 926/5, 965, 965/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - delovna nesreča - delovni stroj - objektivna odškodninska odgovornost - varnost in zdravje pri delu - pasivna legitimacija - zavarovanje civilne odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - zastaranje odškodninske terjatve - soprispevek delavca - pravica do izvedbe dokaza - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - invalidnina - premoženjska škoda - popolna odškodnina
Zakonodajalec je dejansko razširil pojem delodajalca, kot je opredeljen v ZDR-1 (torej delodajalca, s katerim ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi), tudi na subjekte, navedene v drugem odstavku 2. točke 3. člena ZVZD-1.
Glede "lastnih delavcev" je treba pogodbo razlagati po polici tako, da riziko lastnih delavcev ni bil izključen, pojem "lastni delavec" pa razlagati v zavarovančevo korist skladno z določbami ZDR-1 in ZVZD-1.
Objektivna odgovornost je pridržana le za stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče vselej nadzorovati in pri kateri obstaja povečana nevarnost za poškodbe tudi ob redni rabi in običajni pazljivosti. V obravnavanem primeru ne gre za tak primer. Zanesljivo je ugotovljeno in obrazloženo, da bi bilo mogoče delovno nesrečo in škodo preprečiti z upoštevanjem pravil o varnem izvajanju dela s strani prve tožene stranke.
Tožnik je delal na tehnično nezavarovanem delovišču. Nepravilno zavarovanje delovišča, organizacija dela in neupoštevanje pravil za varno delo, so bili po pravilnih ugotovitvah sodbe poglavitni vzrok, da se je delovni stroj prevrnil v jarek in da se je tožnik pri tem telesno poškodoval.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo in navedlo sodno prakso, po kateri se invalidnina ne odšteva od odškodnine, ampak se vrednoti in upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6. ZD člen 9. ZAgrS člen 51, 51/1, 51/2, 51/3, 58, 58/2.
vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - zapuščina brez dediča - last občine - nujni delež
Če dediči pokojnega imetnika vrnjenih premoženjskih pravic na vrnjenem premoženju ne uveljavljajo dedne pravice na način iz drugega odstavka 8. člena ZPVAS, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti postanejo last občine, denarnega izplačila nujnih deležev ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00092123
OZ člen 131, 489, 490, 494. ZFPPIPP člen 98, 340. ZPP člen 8, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. ZGO-1 člen 197.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - pravila odškodninskega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - izvedba dokazov - obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza - načelo proste presoje dokazov - dokazno breme - prodaja stvari - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - pravna napaka prodane stvari - omejitve javnopravne narave - jamčevalni zahtevek - zakonska domneva
Stečajni upravitelj za vtoževano škodo, povzročeno tretjim osebam (ki niso upniki stečajnega dolžnika), odgovarja po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (131. člen OZ).
Velja splošno pravilo, da ima pri prodajalčevi odgovornosti za posebne omejitve javnopravne narave kupec (odvisno od okoliščin konkretne zadeve) na voljo odstop od pogodbe ali zahtevo za sorazmerno znižanje kupnine, pod določenimi pogoji pa je pogodba razdrta že po samem zakonu (490. člen OZ). Če je kupcu v stečaju izročena stvar s pravno napako, lahko kupec po splošnih pravilih OZ odstopi od pogodbe zaradi pravnih napak (drugi odstavek 490. člena OZ) in (zaradi konkretnih okoliščin prodaje v stečajnem postopku) zahteva od stečajnega dolžnika vrnitev vseh zneskov, ki jih je plačal na podlagi prodajne pogodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko jih je plačal (193. člen OZ) ter pogodbene kazni za neizpolnitev v višini zneska are (drugi odstavek 65. člena OZ). Navedene obveznosti stečajnega dolžnika (plačilo zamudnih obresti in pogodbene kazni) nastanejo po začetku stečajnega postopka. Stečajni upravitelj jih mora plačati po pravilih o stroških stečajnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZFPPIPP).
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/3, 12a, 12a/5. ZPP člen 108, 108/1, 108/4.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv k dopolnitvi nepopolnega predloga - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - osebni podatki - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti
Tožeča stranka v predlogu ni navedla vseh obveznih podatkov iz drugega odstavka 12. člena ZST-1, sodišče prve stopnje pa jo je pravilno pozvalo k dopolnitvi vloge, ki je ni pravočasno dopolnila. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za taksno oprostitev tožeče stranke zavrže, pravilna in zakonita. Pritožnik ne more uspeti z ugovorom, da bi sodišče zahtevane podatke lahko pridobilo tudi po uradni dolžnosti, saj so osebni podatki stranke in njenih družinskih članov del trditvene podlage in jih sodišče po uradni dolžnosti preverja le, če dvomi v resničnost strankinih navedb, kar pa je že del vsebinske obravnave predloga.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1.
pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - nagrada za ogled
Pri oporekanju pravilnosti uporabljene metode za izdelavo izvedenskega mnenja torej ne gre za vprašanje, ali je izvedenka delo opravila, temveč za izražanje vsebinskega nestrinjanja z izdelanim izvedenskim mnenjem. To pa ni razlog za odklonitev plačila za opravljeno nalogo.
Ne drži pritožbeni očitek, da se je s parcelacijo izvorno enotne parcele št. 17 v več ločenih parcel spremenila namenska vezanost obravnavanega zemljišča. Pretekla parcelacija po 1. in 3. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 ni izrecno navedena kot podlaga za ugotovitev pripadajočega zemljišča. Prav tako parcelacija po dinamičnem principu ne more biti koristna v spoznavnem smislu, če je bila izvedena ex ante - torej pred ureditvijo zemljišča - in je naknadno pri dejanski izvedbi prihajalo do zamikov in neskladij.
Pritožbeno sodišče se ne more strinjati z naziranjem pritožnikov, da naj bi namensko vezanost in posledični obseg pripadajočega zemljišča izkazovala denacionalizacijska odločba. Ta namreč ne pomeni določitve funkcionalnega zemljišča, zlasti ob upoštevanju, da se je odvzeto nepremično premoženje, ki je, kot je že pojasnjeno, predstavljalo enoten stavbni kompleks, denacionalizacijskemu upravičencu vračalo postopoma z delnimi odločbami.
Po poudarjenem inkvizitornem načelu je v postopkih po ZVEtL-1 dovolj, da predlagatelj poda opis razmerja in (splošno) zahtevo po določitvi pripadajočega zemljišča (47. člen ZVEtL-1), na vsebino zahtevka pa sodišče ni strogo vezano, saj lahko odloči tudi v nasprotju s predlogom, celo v primeru, ko udeleženci taki odločitvi nasprotujejo (prim. drugi odstavek. 48. člena ZVEtL-1).
napake volje - prevara - zmota - izpodbojna pogodba - dolžna skrbnost - načelo vestnosti in poštenja - napačna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodne poravnave - odškodninska odgovornost
Če je stranka sklenila posel, ker jo je k temu z lažnim prikazovanjem zapeljal sopogodbenik, je pravno nevzdržno - tako z vidika 49. člena OZ, kakor z vidika načela vestnosti in poštenja - odreči zaščito prevarani stranki (ker je bila denimo pri soočenju s prevaro malomarna) na račun naklepno nepoštenega sopogodbenika-prevaranta.
Nevzdržno bi bilo varovati naklepno nepošteno stranko, ki zavarovalnico z lažjo pripravi k sklenitvi poravnave in plačilu, nasproti zavarovalnici, ki ob običajnem cenilčevem ogledu poškodb ne zazna laži v prijavi škode.
Na odpad obogatitve se ne more uspešno sklicevati, kdor je plačilo prejel na podlagi pravnomočne sodbe in je z njim razpolagal, čeprav je vedel, da je plačnik zoper sodbo vložil revizijo.
Zastaranje terjatve ni začelo teči prej, preden je tožnik v ponovljenem sojenju izvedel, koliko preveč je pred tem plačal na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila nato razveljavljena in zadeva vrnjena v novo odločanje.
Zaradi nepremagljivih ovir, izvirajočih iz epidemioloških ukrepov, zastaranje ni teklo med 29. 3. 2020 in 31. 5. 2020 in od 19. 11. 2020 do 10. 1. 2021.
ZAgrS člen 50, 50-3, 52. ZPVAS člen 8, 8/2. ZD člen 25.
vračanje premoženjskih pravic - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - določitev dediča - nujni dediči - prednostni vrstni red - izplačilo nujnega deleža
Sodišče prve stopnje namreč ni preverilo, ali bi dediča, katerikoli od njiju ali celo oba, članstvo v AS želela in ali bi ga uveljavljala. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da analogna (oz. subsidiarna) uporaba določb ZAgrS glede dedovanja nastopi šele v primeru, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi. Šele če članstva v AS nihče od dedičev ne bi želel ali mogel doseči, nastopi subsidiarna podlaga dedovanja, torej določbe ZAgrS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00092090
SPZ člen 11, 11/1. DZ člen 67. ZD člen 138, 163, 212, 212-1, 213. ZPP člen 214, 214/2.
spor o zapuščini - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - zakonska domneva - domneva lastninske pravice - domneva skupnega premoženja - kdo mora biti napoten na pravdo - stranka, katere pravica je manj verjetna - manj verjetna pravica dediča - trditvena in dokazna podlaga - dokazna ocena sodišča - priznanje dejstev - sprememba izjave - nepreklicnost izjave - nepreklicnost dedne izjave
Na pot pravde mora sodišče napotiti tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (213. člen ZD). Meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zakon ne predpisuje, zato sodišče to presodi glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevajoč trditve in dokaze strank, na katere opirajo svoje zahtevke.
V obravnavanem primeru nasproti stojita dve zakonski domnevi, in sicer domneva lastninske pravice iz prvega odstavka 11. člena SPZ in domneva, ki jo DZ vzpostavlja glede skupnega premoženja zakoncev.
Domneva o skupnem premoženju, ki bi nastalo med trajanjem zakonske zveze, ni podana, saj sta se zapustnik in pritožnica poročila leta 2012, sporna nepremičnina pa je bila kupljena in hiša zgrajena v letih 2007-2008.
delovna nesreča - nepremoženjska in premoženjska škoda - poškodbe nog - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - objektivni element - subjektivni element - odškodnina za telesne bolečine - obseg in trajanje telesnih bolečin - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - odpoved potovanja - stroški odpovedi
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka za povrnitev stroškov iz naslova odpovedanega izleta na Malto temelji na ugotovitvi, da za tožnika sklenitev zavarovanja za riziko odpovedi ne bi pomenila nesorazmernih naporov oziroma žrtvovanja, v primeru škodnih dogodkov po vplačilu izleta pa se škoda običajno tudi povrne. V postopku se ni izkazalo, da bi bila tožniku ta škoda povrnjena, pritožbeno sodišče pa mu tudi pritrjuje, da pri nizkih cenah letalskih vozovnic sklenitev zavarovanja za riziko odpovedi ni smotrna. Zato je pritožba tožnika v tem delu utemeljena.
pravica do izjave v postopku - predlog za preložitev naroka - opravičena odsotnost iz naroka
Iz kopije ambulantnega kartona ne izhaja, da bi bila njegova bolezen nenadna, nepredvidljiva in mu ni omogočala prihoda na sodišče oziroma sodelovanja na naroku. V opravičilu je sicer navedel, da se mu je zdravstveno stanje poslabšalo, ima bolečine, zatečeno oko ter posledično vročino, vendar vsebina priloženega ambulantnega kartona navedenega ne potrjuje, prav tako ne vsebina pritožbi priloženega ambulantnega kartona. Iz slednjega izhaja, da ima toženec še vedno občutek bolečine v predelu notranjega dela zgornje veke. S tem pa zaključka sodišča prve stopnje, da njegov izostanek na naroku ni bil upravičen, ni izpodbil. Razlogi, da ni izkoristil pravice do izjave, so na njegovi strani.
sklep o stroških - povod za tožbo - umik tožbe - stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - izpolnitev zahtevka - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov v primeru umika tožbe zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka - najemna pogodba za določen čas - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja
Pomembno je, da je tožnik na podlagi ravnanja tožencev pred začetkom pravde lahko sklepal, da bo za varstvo svojih interesov potrebna sodna intervencija. Odločitev, da sta toženca dolžna tožniku povrniti njegove pravdne stroške, je zato pravilna.
dvom v dokazno oceno - primernost dokaza - pritožbena obravnava
Ker so v slovenskem procesnem pravu vsi dokazi glede na njihovo pomembnost v medsebojnem razmerju prirejenosti, lahko sodišča dejstva, za ugotovitev katerih je potrebno posebno strokovni znanje, res ugotovi tudi s pomočjo drugih dokaznih sredstev, kakor opozarja tožnica v odgovoru na pritožbo, vendar mora imeti sodišče za to, da se v dokazni oceni ne opre na izvedensko mnenje, res prepričljive argumente (npr. dokazna stiska).