zapuščina brez dediča - oklic neznanim dedičem - stečaj zapuščine - stečaj zapuščine brez dedičev - pravne posledice začetka stečaja
Oporočni dedič se je priglasil k dedovanju, potem ko je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da gre za zapuščino brez dedičev in je eden od upnikov že vložil predlog za začetek postopka stečaja. Na podlagi tega predloga je bil izdan sklep o začetku postopka stečaja zapuščine brez dedičev, ki je postal pravnomočen. S tem so nastopile pravne posledice začetka postopka stečaja zapuščine brez dedičev, med njimi tudi prehod zapuščine v stečajno maso zapuščine brez dedičev s trenutkom zapustnikove smrti.
Pritožnik je bil na podlagi vpogleda v zapuščinski spis seznanjen z dotedanjimi dejanji zapuščinskega sodišča in ostalih udeležencev postopka, vključno z vložitvijo predloga za začetek postopka stečaja zapuščine brez dedičev s strani ene od upnic. Tako je moral računati s tem, da bo na podlagi tega predloga začet stečaj. Z vpogledom v javno dostopne podatke je imel možnost to preveriti in zoper sklep o začetku postopka stečaja vložiti pritožbo. Z opustitvijo vložitve pritožbe je pristal na to, da se bo zapuščina zapustnika obravnavala kot zapuščina brez dedičev in se bo o njegovi pravici do dedovanja odločalo v okviru postopka stečaja zapuščine brez dedičev.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00086621
DZ člen 265. ZNP-1 člen 6, 6/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zastopanje po uradni dolžnosti - postavitev začasnega skrbnika - Center za socialno delo (CSD) - izvedenec psihiatrične stroke - hitrost postopka - varstvo pravic nasprotnega udeleženca - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Iz gradiva v spisu in ravnanj nasprotne udeleženke izhaja, da ni sposobna razumeti in uveljaviti svojih pravic v postopku, zato bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti nasprotni udeleženki zagotoviti ustrezno zastopanje v postopku.
motenje posesti - parkiranje - postavitev zidu - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - dokazi in dokazovanje
Prepričljiva je ocena sodišča prve stopnje, ki je opravilo tudi ogled na kraju samem, da tožnica zaradi postavljenih opek ni mogla več varno zapeljati v garažo. To izhaja po eni strani iz dejstva, da gre za ozek parkirni prostor, vozili sta bili tesno parkirani že pred postavitvijo spornega zidu. Postavitev zidu pa je takšno že sicer oteženo parkiranje v celoti onemogočila. Ne gre za neznatno spremembo dejanskega stanja, kot to zmotno meni pritožba.
SPZ člen 66. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 443.
solastnina - upravičenja solastnika - oddajanje dela solastne stvari v najem - najem nepremičnine - najemnina - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - nekonkretiziran pritožbeni očitek - nedovoljena pritožbena novota
Pravno pravilna je presoja, da tožnik ni upravičen do povračila 1/2 najemnin za del nepremičnine, ki ga je na podlagi sklenjenega dogovora o načinu uporabe in uživanja solastne nepremičnine med solastnikoma, izključno uporabljal in z njim razpolagal toženec.
ZST-1 člen 10, 10/6, 12, 12/3, 12a, 12a/5, 12a/7, 13, 13/1. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 108.
sodba na podlagi pripoznave - pritožba zoper sodbo - sodna taksa za pritožbo - plačilni nalog za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno - pravni laik - vsebina pritožbe - obravnava vloge glede na njeno vsebino - pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - izostanek odločitve o predlogu za taksno oprostitev - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Zaradi napačnega pravnega izhodišča, da toženka ni podala predloga za taksno oprostitev, je napačno že izvorno procesno dejanje - izdaja plačilnega naloga z dne 2. 10. 2024, pa tudi vsa nadaljnja procesna ravnanja sodišča prve stopnje.
dopolnitev sodbe - stroški začasnega zastopnika - povrnitev stroškov začasnega zastopnika - predlog za dopolnitev sodbe - zavrnitev predloga - uspeh v pravdi - dolžnost plačila - začasni zastopnik
Stroški začasnega zastopnika so del pravdnih stroškov, saj gre za izdatek, ki nastane med postopkom (151. člen ZPP) in se o njih (v nadaljevanju) odloča glede na uspeh v pravdi. Ker pa ti stroški v času izdaje sodbe po višini še niso bili znani, ne morejo biti predmet izdaje dopolnilnega sklepa. Ker je sodišče prve stopnje v sodbi odločilo o vseh potrebnih zahtevkih, pogoji za izdajo dopolnilne sodbe niso izpolnjeni.
izvršba - odlog izvršbe - slabo premoženjsko stanje
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da dolžnica ni dokazala splošnega pogoja za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, saj ni navedla takšnih okoliščin, ki bi utemeljevale verjetno izkazanost nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga nastane upnici. Dolžničine navedbe o slabem premoženjskem stanju pa ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe (po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087748
OZ člen 300, 300/1, 302. ZNP-1 člen 40, 42, 203, 207, 209, 210. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-6, 341, 350, 365, 365/1, 365/1-2.
sodni depozit - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - upniška zamuda - pogoji za sodni depozit - stopnja verjetnosti - hiter postopek - upniško dolžniško razmerje - pravilna uporaba materialnega prava - stroški pritožbenega postopka - smiselna uporaba določb
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala razlog za položitev sodnega depozita, sodišče prve stopnje pa je pravilno izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverilo hitro in na podlagi verjetnosti ter pravilno uporabilo materialno pravo.
varstvo in vzgoja otroka - nova odločba - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišča lahko v postopkih za varstvo koristi otrok takšna dejstva ugotavljajo bodisi s pomočjo mnenja CSD (drugi odstavek 143. člena DZ) bodisi s pomočjo izvedencev (določba 243. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Omenjeni dokazni sredstvi sta med seboj prirejeni.
oporočna dedinja - sklep o dedovanju - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - sprememba obsega zapuščine - popravni sklep o dedovanju - popravni sklep o obsegu zapuščine - skupna lastnina
Izpodbijani popravni sklep v pisnih pomotah predstavlja izvedbo tehnične narave potrebne zaradi vpisa v zemljiško knjigo. Dedič lahko deduje tisto premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti. Ne more pridobiti več pravic, kot jih je imel pred tem zapustnik. S sklepom o dedovanju pritožnica ni učinkovito pridobila lastninskih upravičenj na nepremičnini do celote, saj več pravic, kot jih ima zapustnik, ne more dobiti. Ravno pritožnica ima interes za izdajo izpodbijanega sklepa, saj bo tako realizirana lastninska pravica z vpisom v zemljiški knjigi na nepremičnini zapustnika, s sklepom o dedovanju pa tega ne bi mogla, saj bi zemljiškoknjižno stanje zaradi nemožnosti vpisa (zaradi neprimerne podlage) ostalo nespremenjeno in bi morala kvečjemu sama sprožiti drug ustrezen postopek.
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, (-) da je bila zamenjava ključavnice, ki jo je sicer opravil C. C., opravljena v korist toženca, (-) in da je toženec s tem, ko je kasneje od C. C. prevzel nazaj ključe zamenjane ključavnice, odobril z zamenjavo ključavnice spremenjeno posestno stanje, s čimer je podana toženčeva pasivna legitimacija v tem posestnem sporu.
izvršba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga - zamuda roka
Sklicevanje upnikov, da je nevložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka mogoče pripisati naključju, ki se jim je pripetilo, ker se utemeljeno pričakovali, da bo njihova terjatev v naslednjem letu poplačana, saj sta dolžnika plačevala mesečne obroke še skoraj celo leto po izdanem sklepu o ustavitvi izvršbe, ne predstavlja upravičenega razloga za ugoditev predlogu za vrnitev postopka v prejšnje stanje.
prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - sklep o prekinitvi postopka - odvzem poslovne sposobnosti
Ker je bil zoper tožnico začet postopek zaradi postavitve odrasle osebe pod skrbništvo in še ni bil zaključen, je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi pravdnega postopka pravilna (3. točka prvega odstavka 206. člena ZPP.
ogroženost otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - denarna kazen - stiki pod nadzorom - zaščita žrtve - povzročitelj nasilja v družini - psihično nasilje
Denarna kazen v družinskih postopkih zavarovanja z začasno odredbo ni namenjena kaznovanju preteklih neustreznih ravnanj in kršitev začasne odredbe, temveč je sredstvo za prisilitev udeležencev, da spoštujejo začasno odredbo, torej da ravnajo v skladu z njo oziroma se vzdržijo z začasno odredbo prepovedanih ravnanj.
Žrtev nasilja ima pravico, da izrazi svoja čustva, prav tako ima pravico, da določena ravnanja ali govorjenja nasprotnega udeleženca dojema kot neprijetna in grozeča ter da se nasprotnega udeleženca boji; po drugi strani nasprotni udeleženec nima pravice določati, katero njegovo vedenje oziroma ravnanje je lahko prepoznano kot nadležno ali grozeče in česa se predlagateljica "sme" bati.
Med otrokom in materjo je potrebno le urediti stike, katere otrok zavrača s sklicevanjem na manipulacijo matere. Oče pa stike med materjo in otrokom ne preprečuje, nasprotno, otroka, tako iz podatkov spisa, vzpodbuja k stikom z materjo. Prvostopno sodišče ima tako prav, da v obravnavanem primeru ne obstajajo spremenjene razmere, ki narekujejo izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave
Če pritožnico skrbi, da bi skrbnica v imenu nasprotne udeleženke v nasprotju z njenimi koristmi sklenila posle, ki se nanašajo na nepremičnine in na večje denarne zneske, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora skrbnica za vse posle, ki presegajo redno upravljanje (prim. določbe 247. člena DZ in 248. člena DZ), pridobiti dovoljenje centra za socialno delo. V ta okvir spadata sklepanje poslov o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin ter sklepanje poslov o razpolaganju s premoženjskimi pravicami večje vrednosti (prim. prvo in drugo alinejo prvega odstavka 248. člena DZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00087122
URS člen 26. OZ člen 148, 148/1. ZIZ člen 192, 192/3. ZPP člen 154, 154/1, 340, 341, 358, 358/1, 358/1-2.
odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - kvalificirana protipravnost - predpostavke civilnega delikta - protipravno ravnanje sodnika - kršitev profesionalnih standardov ravnanja - predmet izvršbe - cenitev vrednosti nepremičnine - neusklajenost podatkov - kataster - zemljiška knjiga - ničnost upravnih odločb - izvedenec kot sodnikov pomočnik - pretrganje vzročne zveze - zmotna uporaba materialnega prava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - pravica do povračila škode po 26 čl. URS - ustavnost in zakonitost - odškodninska tožba - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V primeru ugotavljanja odgovornosti države za povzročeno škodo, ki bi jo naj pri opravljanju svojega dela storil državni organ, zlasti pri ugotavljanju kvalificirane protipravnosti njegovega ravnanja, je treba upoštevati naravo dela, v konkretnem primeru je to "sojenje". Protipravnost sodnikovega ravnanja v smislu odškodninskega prava bi tako lahko bila podana le ta takrat, ko je napaka v procesu sojenja posledica kršenja izrecnih določb zakona, kot tudi, če je posledica napake v metodi dela, v pravilih stroke, ki nasprotuje običajnemu načinu opravljanja sodniške službe. Merilo za presojanje protipravnosti ravnanja sodnika je tudi standard dolžnostnega ravnanja, ki se zahteva od določenega človeka (sodnika). Za presojo protipravnosti sodnikovega ravnanja je tako odločilno, ali je sodnik v konkretnem primeru ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške službe.
Kar zadeva ravnanje sodnih izvedencev med sodnimi postopki, kamor spadajo cenilci nepremičnin, pritožba utemeljeno graja zaključek sodišča prve stopnje, da v odškodninsko odgovornost države za delo sodišča ni mogoče šteti tudi delovanja sodnih izvedencev in cenilcev. Ko je govora o škodi, ki jo povzroči država, jo dejansko povzročijo državni organi, zato sodišče kot državni organ predstavlja sodnik, ki ima v državi funkcijo sojenja.
Ko je izvedenec imenovan za delo v konkretnem sodnem postopku, mu tako teorija kot sodna praksa priznavata položaj specifičnega pomočnika sodišča. Vendar pa ga tak položaj, v katerem ima sodni izvedenec lahko tudi dokaj aktivno vlogo, še ne izenačuje s sodnikom oziroma njegovo delo ni tako neločljivo povezano s sodnikovim, da bi šlo dejansko za sodnikovo delovanje in s tem za delo sodišča oziroma države.
DZ člen 135, 141, 141/8, 189, 197, 197/1. ZIZ člen 197, 238f.
odločanje o stikih z otrokom - sprememba odločitve o stikih - določanje višine preživnine - zvišanje preživnine
Sodišče druge stopnje meni, da so ostali, s sklepom določeni stiki, ob minimalni razumskosti in zmožnosti dogovarjanja sicer dovolj določljivi. Ker pa oče v pritožbi izpostavlja, da "opustitev konkretizacije odpira prostor za arbitrarnost in nadaljevanje konfliktov med staršema", kar gotovo ni v korist sinov udeležencev, je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi in določilo konkretne dneve stikov med tedenskimi počitnicami ter jasno opredelilo tudi stike v poletnih počitnicah.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju
Na podlagi navedenih strokovnih mnenj, ki sta obe argumentirano podani, izhaja, da otrok (sin) v obdobju adolescence potrebuje bolj očeta kot mater, ker se z očetom v obdobju adolescence lažje identificira, pri čemer mu oče postavlja tudi ustrezne meje in daje pozornost. Navezanost otroka na mater pa se je razrahljala.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 12a, 12a/1, 12a/5. ZPP člen 7, 108, 108/4, 212.
obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - razpravno in preiskovalno načelo - trditveno in dokazno breme - družinski člani - osebni podatki
Postopek odločanja o pogojih za taksno oprostitev je predlagalni postopek. V njem se uporabljajo pravila pravdnega postopka), v katerem velja razpravno načelo, preiskovalno načelo pa je izjema. Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju.