ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42. DZ člen 161, 163.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji je bila kršena pravica do izjave v postopku, ker ji mnenje ni bilo vročeno pred ponovno odločitvijo o predlogu. Vsakemu udeležencu postopka mora biti dana možnost, da se seznani s procesnim gradivom in se o njem izjavi.
ukrep po zpnd - postopek po ZPND - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Nasprotni udeleženec je izvrševal fizično nasilje zoper predlagateljico tako, da ji je grozil, da jo bo ustrelil, nakar jo je z dlanjo roke udaril po obrazu, zaradi česar je predlagateljica padla po tleh. Navedeno nasilje nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico pa je ključno za presojo v obravnavani zadevi in izkazuje opredelitev nasilja v družini, kot ga določa 3. člen ZPND, in kot tako predstavlja podlago za ukrepe sodišča zaradi nasilnih dejanj kot to določa 19. člen ZPND. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.
zapuščinski postopek - stroški zapuščinskega postopka - skupni stroški postopka - cenitev zapustnikovega premoženja - sodelovanje izvedenca - delitev stroškov - okoliščine konkretnega primera - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti - omejitev dedovanja - prevzem premoženja s strani upnika - delna odpoved zahtevku
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi moralo stroške deliti glede na upnici dejansko izročen znesek 326,76 EUR. Upnica se je namreč odpovedala omejitvi dedovanja na vsem preostalem premoženju (prvi odstavek 129. člena ZD). Če tega ne bi storila, bi tudi del preostale zapuščine, ki bi ustrezal preostali vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, postal lastnina upnice (prvi odstavek 128. člena ZD). Izračun glede višine plačila stroškov, kot ga je opravilo sodišče, je zato pravilen.
obvestitev drugega o pravdi - zavarovanje dokazov - samostojni dokazni postopek z izvedencem - stranska intervencija - predlog za zavarovanje dokazov
Postopek zavarovanja dokazov je formalnopravno urejen v ZPP in ta postopek predstavlja predhodno fazo pravdnega postopka, pri čemer gre v materialnopravnem pogledu za začetno fazo pravde. Kot izhaja iz določila 264. člena ZPP, se zavarovanje dokazov izvede, če se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali bo njegova izvedba pozneje težja, kar je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno.
Ker je procesnopravna vrednost dokaza, ki je bil opravljen v postopku zavarovanja dokazov, enaka vrednosti dokazov, ki jih pravdno sodišče izvede med postopkom, je postopanje po 204. členu ZPP v skladu tudi z načelom ekonomičnosti postopka, saj bo le tako udeležencem postopka omogočeno sodelovanje v postopku, kar pa seveda vpliva na dokazno vrednost izvedenega dokaza.
začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki z mladoletnim otrokom - obseg in način izvajanja stikov - stiki brez prenočevanja - telefonski razgovor - stiska otroka - zavračanje stikov - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - nasilje - korist mladoletnega otroka - neopredelitev do odločilnih dejstev - prevoz otroka na stike
Presoja pogojev za izdajo začasne odredbe za omejitev stikov otroka z očetom.
Odločitev sodišča prve stopnje glede dela stikov (oba dneva ali zgolj en dan vikenda) in glede telefonskih stikov je preuranjena. Sodišče prve stopnje bo moralo ugotoviti, zakaj deklica stike z očetom nenadoma zavrača oz. zakaj jo (če jo res) stiki spravljajo v hudo stisko.
Začasne odredbe v družinskih zadevah so namenjene prvič in predvsem preprečevanju ogroženosti otroka in ne zagotavljanju optimalnega stikovanja ali udobju udeležencev postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00089813
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. OZ člen 87, 87/2, 111, 193. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3. ZPP člen 180, 180/3. URS člen 3a. ZCKR člen 7.
kreditna pogodba v CHF - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - ugotovitev ničnosti pogodbe - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - učinek razvezane pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za začasno zavarovanje - težko nadomestljiva škoda - reverzibilnost začasne odredbe - sodna praksa SEU - ustaljena sodna praksa
Ne držijo pritožbene navedbe, da za tožnika med uporabo institutov odloga izvršbe ali začasne odredbe ni nobene razlike: podatki o izvršbah zoper fizično osebo se vpisujejo v centralni kreditni register (7. člen Zakona o centralnem kreditnem registru), kar lahko neugodno vpliva na potrošnikovo boniteto.
ZPP člen 181, 181/3, 182, 182/2, 184, 185, 186, 187, 480, 482, 482/1, 482/1-1, 496. ZGD-1 člen 263.
postopek v gospodarskih sporih - pravila postopka v gospodarskih sporih - spor med družbo in članom organa upravljanja družbe - objektivna sprememba tožbe - privilegirana sprememba tožbe - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - vmesni ugotovitveni zahtevek
Če zahtevki nimajo iste dejanske in pravne podlage, se lahko uveljavljajo z eno tožbo zoper isto toženo stranko samo tedaj, kadar je isto sodišče stvarno pristojno za vsakega od teh zahtevkov in je za vse zahtevke predpisana ista vrsta postopka (drugi odstavek 182. člena ZPP). Pri tem ni pravno pomembno, ali bi v konkretnem primeru prišle v poštev posamezne specialne določbe določene vrste postopka in katere. Bistveno je, ali so za vse kumulirane zahtevke predpisani postopki iste vrste. Če niso, takšno združevanje zahtevkov ni dovoljeno.
Uveljavljanje vmesnega ugotovitvenega zahtevka po tretjem odstavku 181. člena ZPP predstavlja primer privilegirane spremembe tožbe, za kakršno po 186. členu ZPP ni potrebna privolitev tožene stranke.
ZPP člen 182. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 18, 18/3, 34.a, 34.a/3.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog - navidezna eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov - ugovor zaradi pobota
Terjatev po primarnem in po podrednem pobotnem ugovoru ima pravno naravo kondikcijske terjatve in sta do višine nižjega istovetna - toženka z obema uveljavlja povračilo zaradi domnevne obogatenosti tožnikov in je podredna terjatev že zajeta v primarnem pobotnem ugovoru, ki je višji od podrednega.
S tem gre za navidezno eventualno kumulacijo pobotnih ugovorov, ki ju je potrebno obravnavati kot en zahtevek in ne za podredni zahtevek v skladu s 182. členom ZPP.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - strokovni pomočnik - pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - sodelovanje v postopku - soočenje izvedencev - enako varstvo pravic v postopku - nedovoljena pritožbena novota
Strokovni pomočnik v postopku ni niti stranka niti pooblaščenec pravdne stranke, zato tudi ne more sam postavljati vprašanj med zaslišanjem sodne izvedenke.
predlog za omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - zapuščinski postopek, če ni premoženja
Vsebinske razlike med tem, da se predlog za omejitev dedovanja, ki ga poda upravičenec, zavrne ali pa, da se mu ne ugodi, ni. V obeh primerih je formalno, jezikovno videti, (kot) da je bilo o predlogu meritorno, torej vsebinsko odločeno.
Prvostopenjsko sodišče ima v osnovi seveda prav, da če premoženja ni, ni niti njegovega dedovanja, in če dedovanja ni, ne more biti njegove omejitve. To je logično. Vendar pa obstaja možnost, da se nekoč v prihodnje še najde premoženje, ki bi pripadlo zapustniku. Pritožničina bojazen, da bi zaradi današnje (pravnomočne) zavrnitve njenega predloga (oz. ne-ugoditve slednjemu, kar je kot rečeno, isto) ostala brez možnosti njegove vsebinske obravnave kdaj kasneje, ko bi se premoženje morda našlo, je zato utemeljena. Njen predlog vsebinsko morda ni neutemeljen, le da je za sedaj brezpredmeten, o njem še ni možno oz. potrebno odločati.
Dejstvo, da je toženka glavnico dolgovane obveznosti plačala pred izdajo sklepa o izvršbi, na odmero potrebnih pravdnih stroškov ni vplivalo. Kljub temu, da velja, da izvršilni stroški niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko je dolžnik svojo obveznost poravnal, je potrebno upoštevati, da je del dolgovane obveznosti (zakonske zamudne obresti) toženka plačala šele po izdaji sklepa o izvršbi. Glede na višino dolgovane glavnice in zakonskih zamudnih obresti, pa stroški tožnice ne bi bili nižji, če bi ta predlog za izvršbo vložila le glede (v času izdaje sklepa o izvršbi) neplačanih zakonskih zamudnih obresti. Potrebni pa so bili tudi stroški za dopolnitev tožbe. V kolikor tožnica tožbe na poziv sodišča ne bi dopolnila, bi jo sodišče zavrglo, tožnica pa, glede na načelo uspeha, ne bi bila upravičena do povračila stroškov postopka.
sklep o dedovanju - vračunanje daril dedičev - zahtevek za izločitev iz zapuščine - izjava dediča - pritožbeni postopek - pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
V skladu z določbo 220. člena ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Dediči so vezani le na pravnomočen sklep, zato lahko tudi po zaključenem naroku podajajo ugovore in dajejo izjave. Temu pritrjuje določba tretjega odstavka 205. člena ZD, ki dedičem omogoča podajanje izjav do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju. To pa pomeni, da je uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, po kateri navajanje pritožbenih novot ni dovoljeno, izključena. Pritožnici imata zato možnost vračunanja daril zakonitemu dediču v dedni delež in izločitev po 32. členu ZD uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku. Zato je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
nasilje v družini - ukrep po zpnd - psihično nasilje - ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni
Za izvršitev denarne kazni zadošča ugotovitev, da je dolžnik po izvršljivosti izvršilnega naslova vsaj enkrat kršil obveznost opustiti določeno ravnanje iz izvršilnega naslova.
odločitev o stroških pravdnega postopka - popravni sklep o stroških postopka - formalna pravnomočnost
Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo postopek za popravo sklepa in na ta (procesni) način poskušalo spremeniti vsebinsko napačno odločitev o stroških.
prekinitev postopka in napotitev na pravdo - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - delitev solastnine - darilna pogodba - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Ne glede na to, ali je solastninski delež glede nepremičnine, ki je predmet delitve, predlagateljica pridobila na podlagi darilne pogodbe ali pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja, solastninski delež ne sodi v skupno premoženje nje in prvega nasprotnega udeleženca kot (nekdanjega) zakonca. Morebiten spor o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem zato ne more biti razlog za prekinitev postopka za delitev solastnine glede te nepremičnine.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1.
evropski nalog za izvršbo - pogoji za izdajo - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - nesporni zahtevek
Predpostavka za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo po Uredbi je, da gre za nesporen zahtevek. Uredba namreč tako po naslovu kot tudi po vsebini izrecno in jasno velja le za nesporne zahtevke. Po prvem odstavku 3. člena Uredbe se zahtevek šteje za nespornega, če: (a) se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznanjem ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom; ali (b) mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora; ali (c) dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča glede navedenega zahtevka po tem, ko je na začetku ugovarjal zahtevku med sodnim postopkom, če tako ravnanje pomeni tiho pripoznanje zahtevka ali dejstev, ki jih je navedel upnik v skladu z zakonodajo države članice izvora; ali (d) se je dolžnik izrecno strinjal z njim v javni listini.
Ustavno zagotovljena pravica do pritožbe (25. člen URS) ni neomejena. V pravnem redu ima posebno mesto institut pravnomočnosti. Sodnih odločb, ki so pravnomočne, z rednimi pravnimi sredstvi ni več mogoče izpodbijati (158. člen URS), ne glede na sklicevanje pritožnikov na pravico do poštenega sojenja.
Pritožnikoma je bilo pravilno pojasnjeno, da je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje dovoljena le izjemoma (kadar sodišče druge stopnje s sklepom razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje) ter da v konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo. Ne gre pa niti za primer, ko sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.
solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - zemljišče v kompleksu - medsebojna povezanost - verjetnost pravice - spor o lastništvu zemljišča - dokazovanje lastništva zemljišč - stanje vpisov v zemljiški knjigi - drugačno zemljiškoknjižno stanje - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - prosto oblikovanje tožbenega zahtevka
Njegovo pravico je štelo za manj verjetno, ker zatrjuje drugačno lastniško stanje te nepremičnine, kot sicer izhaja iz zemljiške knjige kot javne nepremičninske evidence.
Iz grafičnega prikaza parcel v evidencah GURS, v katere je ob reševanju pritožbe vpogledalo pritožbeno sodišče, je razvidno, da gre pri vseh treh parcelah za strnjen in medsebojno povezan kompleks nepremičnin, kar narekuje enotno in hkratno urejanje lastninskih razmerij na teh nepremičninah, posledično pa je pravilna tudi odločitev o prekinitvi postopka v celoti.
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - oprostitev plačila sodne takse - napačna opravilna številka - vročanje taksnega opomina pooblaščencu - skrbnost stranke
Ker sodišče prve stopnje po nepravilno podani vlogi za taksno oprostitev, ki jo je treba pripisati premajhni skrbnosti tožnice, ni moglo ugotoviti, da se nanaša na obravnavano pravdno zadevo, je pravilno štelo, da tožnica v postavljenem roku ni podala vloge za taksno oprostitev niti plačala sodne takse za tožbo.
pravnomočnost odločitve o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o stroških postopka - posebni naknadni sklep o stroških - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - izrek sodbe - stroški po temelju - delež stroškov - nepopoln izrek o stroških - vsebina obrazložitve sodbe - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - povračilo razlike stroškov postopka v primeru uspeha
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma o tem, kdo je dolžan povrniti potrebne stroške in v kakšnem deležu, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
Če je toženka menila, da je odločitev zmotna in bi morala sodba glede temelja stroškov vsebovati tudi zavezo tožnice v razmerju do nje, bi morala sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo ali pa predlagati v zakonsko določenem roku predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pa tega ni. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom (upoštevajoč sicer v obrazložitvi sodbe ugotovljen uspeh tožnice) utemeljeno odločilo zgolj o višini pravdnih stroškov tožnice, ki ji jih mora povrniti toženka.