• Najdi
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>
  • 821.
    VSL Sklep III Cp 783/2025
    23.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00085835
    ZFPPIPP člen 269, 271. OZ člen 255, 259, 260. ZPP člen 274, 306.
    izpodbijanje pravnih dejanj - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - veljavnost darilne pogodbe - osebni stečaj - sodna poravnava - učinek sodne poravnave - soglasje stečajnega sodišča - pravni interes
    Pritožbeno sodišče pritrjuje sklepu sodišča prve stopnje, da se učinki sodne poravnave, ki je bila sklenjena v postopku med tožničinim dolžnikom in toženko zaradi izpodbijanja istih dejanj, kot jih izpodbija tožnica, raztezajo tudi na slednjo. Za tožničinega dolžnika A. A. je tožbo na izpodbijanje vložil stečajni upravitelj, in sicer torej v korist vseh upnikov, tudi tožnice, ki je predmetno sporno terjatev prijavila tudi v stečaj svojega dolžnika. Postopek osebnega stečaja pa je tekel tudi nad toženko. Soglasje k omenjeni poravnavi je podalo tudi stečajno sodišče v obeh stečajih, nihče od upnikov pa temu ni nasprotoval. Tudi tožnica ne, ki tedaj tudi ni izkoristila nobenega pravnega sredstva, ki ga je imela na voljo, če s tem ne bi soglašala. Pritožnica neutemeljeno navaja, da je bila to samo njena pravica in ne tudi njena dolžnost. Strogo formalno ima sicer prav, vendar pa zaradi stečaja ne more več izbirati (samostojne) pravne poti za uveljavitev terjatev nad stečajnim dolžnikom. Čeprav pri sklenitvi sodne poravnave tožnica sama kot stečajna upnica ni sodelovala, jo ta poravnava, ki jo je sklenil stečajni upravitelj s soglasjem stečajnega sodišča, veže kot vse druge stečajne upnike.

    Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi rezervnim razlogom prvostopenjskega sodišča o neobstoju interesa na nadaljnje vodenje predmetne pravde s strani tožnice, ker boljšega položaja ta tudi zaradi stečaja nad toženko ne bi mogla pridobiti.
  • 822.
    VSL Sklep I Cp 832/2024
    23.5.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00085830
    ZD člen 32, 165, 210, 213, 213/4.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - izločitveni zahtevek dedičev - dednopravni zahtevek na izločitev iz zapuščine - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - načelo enakosti
    ZD v četrtem odstavku 213. člena določa, da sodišče v primeru, ko napoti dediča na pravdo, prekine postopek in mu določi rok, v katerem je treba sprožiti pravdo, pa dedič v tem roku ne ravna po sklepu sodišča, nadaljuje zapuščinsko obravnavo in jo dokonča ne glede na zahtevke, glede katerih je dediča napotilo na pravdo. Po tej določbi sodišče torej sprejme sklep o dedovanju, pri tem pa ignorira dedičev zahtevek, kot da ni postavljen. Po razumevanju navedene določbe dedič, ki ni ravnal po sklepu sodišča, ne more v istem zapuščinskem postopku ponovno zahtevati prekinitve postopka iz istega razloga oziroma zaradi uveljavljanja iste pravice.
  • 823.
    VSL Sklep I Cp 646/2024
    23.5.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00085625
    ZVEtL-1 člen 41, 48, 48/1, 50, 50/2.
    postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zavrženje predloga - ustavitev postopka - pravni interes - skupno pripadajoče zemljišče - posebni skupni del - dejanske trditve - sporna dejstva - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da pritožnika s svojim predlogom ne izpolnjujeta pogojev po 41. členu ZVEtL-1. Trdita namreč, da sta lastnika garaže, št. 7950, pri čemer na zatrjevanem pripadajočem zemljišču kot lastnika te garaže nimata vknjižene lastninske pravice. Ta je vknjižena le v korist etažnih lastnikov stavbe, št. 689. Ker predlagatelja zahtevata ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča k tej stavbi in garaži, morajo biti udeleženci postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča neizogibno tudi etažni lastniki stavbe, št. 689 (prvi odstavek 48. člena ZVEtL-1). Pri tem je v tej fazi bistveno, da za presojo obstoja procesne predpostavke za začetek in izvedbo postopka po 41. členu ZVEtL-1 ni pomembno, ali gre pri zahtevanem zemljišču zares za pripadajoče zemljišče stavbe v lasti lastnika stavbe ali ne, niti to, ali bo tej stavbi pripadajoče zemljišče sploh mogoče vknjižiti. Pomembno je le, da predlagatelj to zatrjuje. Ali to drži, pa je glavno vprašanje postopka, ki ga sodišče v fazi predhodnega preizkusa ne razrešuje.
  • 824.
    VSL Sklep III Cp 901/2025
    23.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00085525
    ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3, 34a, 34a/5, 35. ZPP člen 359. ZST-1A člen 1. ZST-1 tarifna številka 1111.
    sodna taksa za ugovor - pobotni ugovor - nastanek taksne obveznosti - višina taksne obveznosti - višina tožbenega zahtevka - odmera sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek ugovora zoper plačilni nalog - odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - izdaja novega plačilnega naloga - odločitev po uradni dolžnosti - nov plačilni nalog - višina sodne takse - nova odmera - sprememba višine sodne takse - odmera v višjem znesku - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - načelo prepovedi reformatio in peius
    Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, odmerjena pravilno, in sicer od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom nima odločilne teže.

    Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena ZST-1 razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena (peti odstavek 34.a člena ZST-1). V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ob presojanju utemeljenosti toženkinega ugovora ugotovilo, da je sodna taksa v izdanem plačilnem nalogu napačno odmerjena, zato je po uradni dolžnosti ravnalo skladno s petim odstavkom 34.a člena ZST-1. Dejstvo, da te pravne podlage v svoji odločitvi ni navedlo, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Ob ugotovitvi, da je bila taksnemu zavezancu s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse odmerjena prenizka sodna taksa, je bilo sodišče sodno takso dolžno odmeriti v pravilni višini.
  • 825.
    VSL Sklep II Cp 923/2024
    23.5.2025
    STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00085648
    ZVEtL-1 člen 19, 20, 35.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - splošni skupni del - vknjižba lastninske pravice v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - načelo pravnega prednika - pogodbeni prenos lastninske pravice - darilna pogodba - obseg lastninskih upravičenj - upravna odločba - gradbeno dovoljenje ali priglasitev del - pravica graditi na zemljišču - priposestvovanje - dobroverni lastniški posestnik - dobra vera - solastnina etažnih lastnikov - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - pravnomočna odločitev o lastninski pravici
    Brez listine o pravnem naslovu udeleženec v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne more izkazati lastninske pravice.
  • 826.
    VSL Sklep III Cp 939/2025
    23.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00085467
    ZPP člen 199, 199/1.
    stranska intervencija - zavrnitev predloga - pravni interes stranskega intervenienta - stranski intervenient
    Interes za intervencijo mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med prijaviteljem intervencije in eno izmed strank. Funkcionalna povezanost skupne podzemne napeljave sosednjih nepremičnin ne pomeni takšnega pravnega interesa.

    Bistvo stranske intervencije je v zavarovanju lastnih pravnih interesov, s čimer je intervenientu dana možnost nadzora stranke, ki se ji pridruži, hkrati z možnostjo, da s svojimi dejanji nadomesti njeno morebitno pasivnost.
  • 827.
    VSL Sodba I Cp 1598/2024
    21.5.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00086067
    OZ člen 193.
    uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina za nepremičnino - plačilo uporabnine - višina uporabnine - izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - ocena vrednosti nepremičnine - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nečiste denarne terjatve - nedobrovernost uporabnika - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
    Sodišče prve stopnje je kot datum začetka teka zamudnih obresti za plačilo uporabnine določilo dan, ko je bila tožencu tožba vročena - torej dan, ko ni bil več v dobri veri glede uporabe nepremičnine. Znesek uporabnine iz zadnje dopolnitve izvedenskega mnenja je določen ob upoštevanju tržnih sprememb. Zakonske zamudne obresti nimajo (več) valorizacijske funkcije. Sodišče je pravilno uporabilo določbo 193. člena OZ, po kateri mora nepošteni pridobitelj vrniti plodove in plačati zamudne obresti od dneva pridobitve, pošteni pa od dneva vložitve zahtevka.
  • 828.
    VSL Sklep II Cp 780/2025
    21.5.2025
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00085441
    ZVEtL-1 člen 30. SPZ člen 121.
    vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - skupni deli stavbe v etažni lastnini - skupni števec - dostop do skupnih prostorov - pridobljene pravice - ugotovitvena odločba - dolžnost etažnega lastnika
    Ker je naloga sodišča v postopku po ZVEtL-1 zgolj ugotovitev predhodno pridobljenih pravic, teh pa pravna prednica pritožnika glede izpodbijanega dela (0000-302-8) s pogodbo ni pridobila, pritožnik ne more uspeti s pritožbenim izpostavljanjem interesa po pridobitvi dodatne uporabe prostorov zaradi dvojnih vrat v stanovanje, za katere sam trdi, da njihov obstoj D. D. ob nakupu stanovanja ni bi znan in torej niso bila v uporabi. Enako velja za izpostavljanje lege električnega števca. Dostop do slednjega so mu etažni lastniki dolžni omogočiti na podlagi 121. člena SPZ, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
  • 829.
    VSL Sklep IV Cp 889/2025
    21.5.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00086171
    DZ člen 138, 139.
    vzgoja in varstvo otrok ob razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - največja korist otroka - sodni izvedenec - mnenje otroka
    Oče se mora zavedati, da predodelitev otroka ni sredstvo za obračunavanje med staršema. V prvi vrsti je pomembna korist dekleta. Upoštevati je potrebno njeno stanje, občutke, mnenje, počutje. Izvedenka G. G. je potrdila, da ima deklica rada oba starša, da je nanju navezana in si želi z njima preživljati enakovreden čas, hkrati pa je močno vpeta tako v materino kot očetovo okolje in si želi ohraniti trenuten režim enakovrednega preživljanja časa z obema staršema ter si želi tudi, da si starša skrb za njeno varstvo in vzgojo enakovredno delita.
  • 830.
    VSM Sklep III Cp 382/2025
    21.5.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00086345
    DZ člen 197, 197/1.
    preživnina - znižanje preživnine
    Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
  • 831.
    VSC Sodba Cp 46/2025
    21.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSC00087441
    ZPP člen 191, 285.
    razveljavitev oporoke - obseg zapuščine - nujno in enotno sosporništvo - materialno procesno vodstvo
    Ker tožnik tožbe ni vložil tudi zoper tretjega dediča, ni tožil vseh nujnih sospornikov in je zaradi tega tožil napačno stranko.

    V pravdi za ugotovitev ničnosti pogodbe oziroma njene razveljavitve, tožene vse pogodbe stranke, saj so dediči po smrtni zapustnika, njegovi univerzalni pravni nasledniki in iz tega razloga vstopajo v vsa pravna razmerja njihovega pravnega prednika. Enotno in nujno sosporništvo pa velja tudi za spore o obsegu zapuščine, saj je spor o tem, ali določena stvar ali lastninska pravica na njej spada v zapuščino, zaradi narave skupnostnega razmerja dedičev mogoče rešiti samo na enak način za vse dediče. Morebitni dediči, ki ne želijo nastopati kot tožniki, morajo zato biti zajeti na pasivni strani.

    S tem, ko je sodišče prve stopnje tožnika na naroku pozvalo, da se izjavi o tem, zakaj je v tožbi zajel samo toženko in obrazloži pasivno legitimacijo - je sodišče prve stopnje povsem ustrezno opravilo dolžnost materialno procesnega vodstva, ki mu ga nalaga določba 285. člena ZPP.
  • 832.
    VSC Sklep I Cp 190/2025
    21.5.2025
    SODNE TAKSE
    VSC00086203
    ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZUPJS člen 18. ZPP člen 365-2.
    predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
    Odjava vozila iz prometa sama po sebi na lastništvo vozila ne vpliva. Povedano drugače, tudi če so tožnikova vozila odjavljena iz prometa, to še ne pomeni, da tožnik ni njihov lastnik in da takšna vozila nimajo nobene vrednosti. Tožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da z vozili ne bi mogel razpolagati (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki osebnih vozil večje vrednosti, ki presega cenzus za taksno oprostitev.
  • 833.
    VSM Sklep III Cp 410/2025
    21.5.2025
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00089362
    DZ člen 197, 197/1.
    zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - povečane potrebe otroka - premoženjske razmere staršev
    Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
  • 834.
    VSM Sklep III Cp 406/2025
    21.5.2025
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00086344
    DZ člen 197, 197/1.
    preživnina - zvišanje preživnine
    Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
  • 835.
    VSL Sklep IV Cp 918/2025
    21.5.2025
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00085480
    ZPND člen 3, 19.
    ukrepi po zpnd - prepoved vstopa - vstop v stanovanje - preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - sorazmernost ukrepa - načelo sorazmernosti - sprememba odločitve
    Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.

    Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje, v katerem živita predlagateljici.
  • 836.
    VSL Sklep III Cp 724/2025
    21.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00085395
    ZPP člen 7, 8, 105a, 212. ZST-1 člen 14a, 34, 34/1, 34/4.
    sodna taksa - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - dokazovanje plačila - trditveno in dokazno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - dokaz - potrdilo o plačilu sodne takse - dolžnost predložitve potrdila o plačilu sodne takse - dokazni predlog za zaslišanje priče - neprimeren dokaz
    Sodne takse ni mogoče plačati "na roko," zato o plačilu vedno obstaja pisno dokazilo. Dokaz z zaslišanjem osebe, ki naj bi domnevno plačala takso, je popolnoma neprimeren.
  • 837.
    VSL Sklep I Cp 590/2025
    21.5.2025
    DEDNO PRAVO
    VSL00085459
    ZAgrS člen 2, 48, 52. ZPVAS člen 8. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 1.
    agrarna skupnost - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - nujni dediči - vrednotenje deležev - vrednotenje nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin - izvedenec - uredba - podatki gurs
    V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.
  • 838.
    VSC Sklep I Cp 172/2025
    21.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC00087537
    ZPP člen 80, 206, 206/1, 206/1-1.
    prekinitev postopka - predhodno vprašanje - procesna predpostavka - pravdna sposobnost stranke
    Ko je v predmetnem nepravdnem postopku postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo vložen tudi predlog za postavitev predlagateljice pod skrbništvo v drugem nepravdnem postopku, ob upoštevanju, da je v predmetnem nepravdnem postopku ugotovljeno, da ni podana procesna sposobnost predlagateljice, je najbolj smotrno predmetni nepravdni postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve v drugem nepravdnem postopku.
  • 839.
    VSL Sklep III Cp 523/2025
    21.5.2025
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VSL00086720
    ZMZPP člen 52. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 28.
    pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - mednarodni element - pogodbeno razmerje - dogovor o pristojnosti sodišča - država članica EU - Srbija - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - rimska konvencija
    Stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, se lahko dogovorijo, da je za spore pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice. Mogoč je torej le dogovor o pristojnosti sodišč držav članic, kamor pa sodišča Republike Srbije, ki ni članica EU, ne spadajo. Prav tako ni podlage za uporabo določb Haaške konvencije o sporazumih o izbiri sodišča iz leta 2005, saj Republika Srbija ni podpisnica navedene konvencije, konvencija pa omogoča le izbiro sodišč držav pogodbenic.
  • 840.
    VSL Sodba I Cp 2093/2024
    21.5.2025
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00085674
    ZIZ člen 59, 60. OZ člen 1012, 1013, 1022.
    tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - veljavnost pogodbe o leasingu - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - obveznosti leasingojemalca - odpoved pogodbe o leasingu - odstop od pogodbe - prenehanje veljavnosti pogodbe - prenehanje pogodbenega razmerja - stečajni postopek - stečaj lizingojemalca - prenos pogodbe o leasingu - vstop v pravice iz pogodbe o leasingu - prevzem poroštva - namen poroštva - poroštvena izjava - pravica do posesti - predlog za obnovo postopka - ponarejena listina
    Če bi bil tožnik lizingojemalec, bi bil kot tak opredeljen in poimenovan v pogodbi, poleg tega je nelogično tudi, da tožnik v ugovoru tretjega, ki ga je vložil v izvršilnem postopku zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnin, ni navajal, da je sam lizingojemalec po Pogodbi o finančnem lizingu in ni navajal pravne podlage za uporabo nepremičnin. Ker tožnik ni izkazal, da je lizingojemalec po Pogodbi o finančnem lizingu, svojo pravico do posesti predmeta lizinga pa je utemeljeval na tej okoliščini, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je njegov tožbeni zahtevek zavrnilo, pravilna.
  • <<
  • <
  • 42
  • od 50
  • >
  • >>