Sodišče prve stopnje se je opredelilo, zakaj šteje, da je tožnik izkazal pogoj nevarnosti iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in pravilno pojasnilo, da objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve (s stopnjo verjetnosti) izhaja iz toženkinega že izvedenega aktivnega sodelovanja pri odsvojitvi dolžnikovega (moževega) premoženja. Obrazložilo je, da vse navedene okoliščine skupaj – do tega, da je šlo za delitev skupnega premoženja po mnogih letih zakonske zveze in ob njenem nadaljnjem trajanju, časovni komponenti (sklenitev Sporazuma kmalu po prejemu tožnikovega opomina) in sami vsebini Sporazuma – dajejo podlago za verjetnost zatrjevane nevarnosti (glej 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa in točke 16 – 17 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje o začasni odredi z dne 18. 10. 2024).
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes - zavrženje tožbe - lovska zveza - stroškovna odločitev - povod za tožbo - okoliščine konkretnega primera - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Tožnik je zahteval razveljavitev sklepa občnega zbora tožene stranke in ponovno včlanitev. Pripoznava takega zahtevka pa ne nasprotuje niti moralnim niti prisilnim predpisom. Zato tudi ni podana očitana procesna kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi izkazala, da je tožnika pozivala na predložitev potrebnih dokumentov, pa se ta na pozive ne bi odzival. Glede na opisane okoliščine primera pritožbeno sodišče šteje, da je tožena stranka dala povod za tožbo in zato ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP, ampak je tožena stranka tožniku dolžna povrniti pravdne stroške, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje, po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084684
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - abstraktna nevarnost - narok v postopku zavarovanja terjatev - dokazni standard verjetnosti - nasprotujoče si trditve stranke - nesklepčnost trditev - dokazno breme - enakovrednost dokazov obeh strank - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij
Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.
Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.
Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil splošnih pogojev, če so pretirano stroga za drugo pogodbeno stranko (drugi odstavek 121. člena OZ). Po mnenju višjega sodišča so določila splošnih pogojev, ki omogočajo tožeči stranki, da za kratkotrajno parkiranje zaračuna parkirnino, kot da bi parkiranje trajalo več mesecev, pretirano stroga.
Nalaganje predmetov s strani toženca in njegovih družinskih članov ob cesto ni takšno, da bi pomenilo bodisi preprečevanje ali pomembnejše oteževanje izvrševanja služnostne pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085431
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21.
kredit v CHF - potrošniška kreditna pogodba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe
Tudi po presoji pritožbenega sodišča za zagotovitev polnega učinka morebitne ugoditve zahtevku za ničnost pogodbe, kot ga terja pravo EU, zadostuje začasno zadržanje učinkovanja pogodbe. Taka začasna odredba toženki prepoveduje nadaljnje uveljavljanje upravičenj iz pogodbe. Morebitno uveljavljanje teh upravičenj v izvršilnem postopku bi bilo v nasprotju z začasno odredbo in zato nedopustno.
Neuspešnost postopka poravnavanja, h kateremu sta pravdni stranki dejansko pristopili, ne pomeni zavlačevanja postopka, zaradi česar bi za stranki nastala taksna obveznost.
Razlaga pravila o mejah pritožbenega postopka in pritožbenega preizkusa (350. člen ZPP) sodišču druge stopnje nalaga, da upošteva le tiste pritožbene navedbe, ki so konkretizirane in jasne.
Izven pravdnega postopka po stranki naročeno mnenje (ob nestrinjanju nasprotne stranke z njim), predstavlja le del strankine trditvene podlage.
sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze - najem stanovanja - razveza zakonske zveze - ureditev spornih vprašanj najemnega razmerja - sodna pristojnost - sporazum med zakoncama - nepravdni postopek
Razveza zakonske zveze ni podlaga za pridobitev dodatnega najemnega stanovanja .
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče
Zaradi nedorečenosti splošnih aktov je v presoji, ali in katere parcele v širšem območju, na katerega se ti akti nanašajo, so v javni rabi, katere pa pripadajo eni (ali več) stavbam, treba upoštevati vsebino posamičnih aktov - upravnih dovoljenj o gradnji in o zunanji ureditvi obravnavane stavbe. Ker je vsebina teh dovoljenj določna in ob (neizpodbiti) domnevi, da je skladna s hierarhično višjimi pravnimi akti, imajo ti odločilno težo v presoji o pripadnosti spornih parcel.
družbena lastnina - priposestvovanje - nezakonit vpis v zemljiško knjigo - lastninjenje nepremičnin - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - ugotovitvena tožba
Dejstvo, da je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini, namreč izključuje možnost priposestvovanja tega zemljišča. Vrhovno sodišče RS pa je tudi že zavzelo stališče, da prisilnih predpisov, kot so ZLNDL in ZSKZ ni mogoče zaobiti s sklicevanjem na priposestvovanje. Priposestvovanje je namreč namenjeno odpravi pomanjkljivosti, ki nastanejo pri pravnoposlovnih prenosih lastninske pravice na nepremičninah, medtem ko bi v primerih, kot je obravnavan, s priposestvovanjem dejansko naknadno "legalizirali" nezakonite vpise lastninskih pravic, ki so nastali v procesu lastninjenja nepremičnin.
pravica do izjave - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - kršitev načela konktradiktornosti - mednarodni element - zavrženje predloga
Sodišče druge stopnje zato pritrjuje pritožbenim navedbam, da je sodišče s takim ravnanjem kršilo načelo kontradiktornosti, ki je uzakonjeno tako v pravdnem kot v nepravdnem postopku. Sodišče ni navedlo razlogov, na podlagi katerih bi bilo dopustno od tega načela odstopiti, niti ti ne izhajajo iz podatkov spisa.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. OZ člen 87, 87/1, 88, 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 371, 372, 372/1. ZPotK člen 21, 21/3. ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1. ZZK-1 člen 243. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-3.
nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - dobra vera - varstvo potrošnikov - informacijska dolžnost banke - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - švicarski franki (CHF) - valutno tveganje - neizpolnjena pojasnilna dolžnost - valutna klavzula v CHF
Glede na izrecne pritožbene navedbe, da Direktiva 93/13 ni neposredno uporabljiva, pritožbeno sodiÅ¡Äe pojasnjuje, da se sodiÅ¡Äe prve stopnje pri svoji odloÄitvi opira na slovensko ureditev v ZVPot in ne neposredno na Direktivo 93/13, ki zavezuje le glede njenih ciljev in opredeljuje minimalni standard varstva pred nepoÅ¡tenimi pogoji, ki ga slovenska ureditev presega.
SodiÅ¡Äe EU je v sodbi C-405/21 z dne 13. oktobra 2023 (A. A. d.d.) odloÄilo, da je treba Älen 3(1) in Älen 8 Direktive sveta 93/13/EGS razlagati tako, da ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, na podlagi katere je mogoÄe v primeru, da pogodbeni pogoj v Å¡kodo potroÅ¡nika povzroÄi znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, ugotoviti nepoÅ¡tenost tega pogoja, ne da bi bilo treba v takem primeru preveriti zahtevo "dobre vere" v smislu tega Älena 3(1), ter pojasnilo, da je skladna z ureditvijo Direktive 93/13 tudi nacionalna ureditev, ki z namenom strožjega varstva potroÅ¡nikov ne zahteva kumulativno izpolnjenih pogojev slabe vere in znatnega neravnotežja, ampak za opredelitev pogoja kot nepoÅ¡tenega zadoÅ¡Äa le eden od njiju. Kot temeljno izhodiÅ¡Äe razlage je treba upoÅ¡tevati, da je varstvo potroÅ¡nikov utemeljeno na razumevanju, da je potroÅ¡nik pogajalsko in informacijsko podrejen in zato nima možnosti vpliva na s strani ponudnika pripravljeno pogodbeno vsebino in lahko Å¡ele sodiÅ¡Äe z ustreznim varstvom pred nepoÅ¡tenimi pogoji vzpostavi ravnotežje med strankama.
Dobra vera z vsebino, kot jo opredeljuje pravo EU, je krÅ¡ena, Äe se pri vkljuÄitvi pogodbenega pogoja ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, ali Äe pogoj za potroÅ¡nika vzpostavlja breme, ki nasprotuje poÅ¡teni in praviÄni tržni praksi. Zadostuje, da bi se banka ob profesionalni skrbnosti lahko zavedala Å¡kodljivih posledic za potroÅ¡nika, tudi Äe se jih dejansko ni.
Banka ne more biti upraviÄena niti do pogodbenih ("obogatitvenih obresti"), niti do zamudnih obresti, za kar se zavzema pritožba. Äe bi bila banka v tem primeru upraviÄena do povraÄila obogatitvenih obresti (obresti zaradi uporabe kapitala), ne bi bil zagotovljen odvraÄalni uÄinek, ki mu sledi Direktiva 93/13. Nadalje SEU pojasni, da s tem tudi ne gre za brezplaÄno posojilo ter tudi ni ogrožena finanÄna stabilnost trgov.
SodiÅ¡Äe prve stopnje pravilno izhajalo iz staliÅ¡Ä sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023, saj z zavrnitvijo predlagane zaÄasne odredbe ne bi bil zagotovljen polni uÄinek meritorne odloÄitve o niÄnosti kreditne pogodbe. Tožniki bi namreÄ morali, Äe zaÄasni odredbi ne bi bilo ugodeno, terjati plaÄilo teh plaÄanih obrokov nazaj z novo tožbo, pri Äemer bi jim v zvezi s tem nastali dodatni stroÅ¡ki, le-ti pa bi nastali tudi, Äe bi morali tožbo razÅ¡irjati že v predmetni pravdi.
V zvezi z izdano zaÄasno odredbo v obravnavani zadevi, pritožbeno sodiÅ¡Äe kot pomembno izpostavlja Å¡e toÄko 62. sodbe SEU C-287/22 z dne 15. 6. 2023 iz katere izhaja, da je sprejetje takÅ¡nih zaÄasnih ukrepov (na odložitev izpolnjevanja obveznosti) Å¡e toliko nujnejÅ¡e, kadar je navedeni potroÅ¡nik zadevni banki plaÄal znesek, ki je viÅ¡ji od izposojenega zneska, Å¡e preden je ta potroÅ¡nik zaÄel postopek. Prav za to gre v obravnavani zadevi, ko tožnika zatrjujeta, da sta na dan vložitve tožbe toženki že poravnala celotno glavnico in le-to preplaÄala v znesku 4.446,39 EUR.
Zdravnik oziroma izvajalec zdravstvene storitve, pri katerem je zdravnik zaposlen, se lahko tako razbremeni svoje odgovornosti le, če dokaže, da je ravnal v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, in da so obstajale nepremagljive oziroma neodvrnljive okoliščine, zaradi katerih pogodbe ni mogel pravilno izpolniti (239. in 240. člen v zvezi z 147. členom OZ).
Sodišče druge stopnje je prepričano, da bi povprečno izkušen nevrokirurg od dolžni skrbnosti moral opaziti, da manjka cca. polovica vstavljenega drena, četudi je bilo drena (brez luknjic) izven rane (glave) še cca. 50 cm, kot to izpostavlja pritožba. Slednja namreč spregleda, da je po kirurški operaciji potrebno odstraniti (izvleči) samo dren (z luknjicami), ki je vstavljen v rano, ne pa tudi drena (brez luknjic), ki je izven rane.
URS člen 22. ZD člen 32. ZPP člen 5, 286, 286a, 286a/4, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - vlaganja v zapustnikovo premoženje - izločitev iz zapuščine - pravočasna vloga - eventualna maksima - načelo kontradiktornosti - povečanje zapustnikovega premoženja
Določba 32. člena ZD zapustnikovim potomcem, ki so živeli skupaj z zapustnikom in mu s svojim delom, zaslužkom ali kako drugače pomagali pri pridobivanju, priznava zahtevo, da se jim iz zapustnikovega premoženja izloči del, ki ustreza njihovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja.
Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah je sodišče prve stopnje pravilno najprej ugotovilo, da ni izpolnjena že prva predpostavka za obstoj izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD, saj med tožnico in zapustnico ni šlo za takšno skupno delovanje in vlaganje, ki bi vodilo v priznanje navedenega zahtevka.
Stranka v postopku za denacionalizacijo je tudi pravni naslednik upravičenca do denacionalizacije, pri čemer za pravno nasledstvo zadošča, da je verjetno izkazano.
nepravdni postopek, ki se začne na predlog - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje večstanovanjske stavbe - upravnik stavbe v etažni lastnini - obvezna določitev upravnika - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - klet - sestavni del stanovanja - prodaja sestavnih delov stanovanja - samostojen predmet stvarnih pravic - razveljavitev sklepa - vrnitev zadeve v nov postopek
Po določbi drugega odstavka 3. člena SZ-1 sodijo med posamezne dele stanovanjske enote, poslovni prostori ali drugi samostojni prostori. K posameznemu delu pa lahko spadajo tudi drugi individualno odmerjeni prostori, če so del stanovanjske stavbe v solastnini etažnih lastnikov. Iz tretjega odstavka 4. člena SZ-1 ne izhaja, da so individualni prostori posamezni del. Individualni prostori, ki pripadajo določenim posameznim delom, so lahko atriji, kleti, drvarnice kot tudi garaže, balkoni, terase, lože, če niso sestavni del posameznega dela.
OZ člen 149, 179, 180. ZGD-1 člen 623, 623/10, 636, 636/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - odmera višine premoženjske in nepremoženjske škode - škoda povzročena pri delu ali v zvezi z delom - izpostavljenost azbestu - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - razbremenitev objektivne odgovornosti - višina odmerjene odškodnine - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - intenzivnost in trajanje pravno priznane nepremoženjske škode - ugovor pasivne legitimacije - izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe - odgovornost za obveznosti prenosne družbe - vpis v sodni register - nastanek škodnega dogodka
Po določbi prvega odstavka 636. člena v zvezi z desetim odstavkom 623. člena ZGD-1 so za vse obveznosti prenosne družbe, ki so nastale do vpisa izčlenitve v register, poleg družbe, ki ji je v delitvenem načrtu dodeljena obveznost, kot solidarni dolžniki odgovorne tudi vse druge družbe, ki so udeležene pri izčlenitvi (torej tudi prenosna družba), in sicer do višine vrednosti aktivnega premoženja. Za jamstvo po prvem odstavku 636 člena ZGD-1 je odločilno, ali je dejstvo, na katero se veže nastanek obveznosti, nastopilo pred vpisom izčlenitve v register ali ne. Ob tem velja poudariti, da pri odškodninskih obveznostih ni nujno, da je pred vpisom delitve škoda že nastala, ampak za odškodninsko obveznost zadošča, da je bilo uresničeno škodno dejstvo.
Azbest je nevarna snov, delo, pri katerem so bili delavci izpostavljeni azbestnemu prahu, pa je nevarna dejavnost.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - obseg in način izvajanja stikov - telefonski stiki z otrokom - največja korist otroka - izvedensko mnenje - začasna sodna poravnava - odtujevanje otroka - onemogočanje stikov - preprečevanje stikov
Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Preprečevanje stikov je lahko tudi razlog za odvzem in dodelitev otroka drugemu staršu oziroma tretji osebi.