• Najdi
  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>
  • 41.
    VSL Sklep V Cp 611/2026
    9.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092435
    ZPP člen 86, 86/3, 87, 87/3, 112.
    odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zavrženje - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - očitna pomota odvetnika - kvalificiran vložnik - dolžna skrbnost odvetnika
    Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (tak je po opisanem tudi obravnavani primer), se na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. V primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, torej ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.
  • 42.
    VSL Sklep V Cp 625/2026
    9.4.2026
    SODNE TAKSE
    VSL00092378
    ZST-1 člen 6b, 6b/1, 34, 34a.
    plačilo sodne takse - pravočasno plačilo sodne takse - plačilo sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev - domneva pravočasnosti plačila sodne takse
    Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 ureja domnevo pravočasnosti plačila sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev. Tako določa, da se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka (6.b člen ZST-1). Ta določba ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po preteku 15-dnevnega roka, ampak varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo.
  • 43.
    VSL Sklep IV Cp 597/2026
    9.4.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092486
    DZ člen 173, 174, 175.
    sprememba ureditve stikov - omejitev pravice do stikov - določitev obsega stikov - spolna zloraba otroka - telefonski stiki z otrokom - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - varstvo koristi otroka
    Izvedenka je ugotovila, da zaradi pomanjkanja materinih starševskih kapacitet in znakov zanemarjanja ter spolne zlorabe deklici že v osnovi nista razvili varne navezanosti in povezanosti z materjo ter zato nista v stiski zaradi manjšega obsega stikov. Nasprotno, manjši obseg stikov je koristen za njuno okrevanje in celostni razvoj, še vedno pa ohranja formalno, minimalno povezanost z materjo ter deluje v smeri postopnega in varnega predelovanja travme v zvezi z njo.
  • 44.
    VSL Sklep III Cp 649/2026
    9.4.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092381
    ZPND člen 22č.
    izrek denarne kazni - ukrepi po zpnd - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - načelo sorazmernosti - pogoji za izrek (nove) denarne kazni
    Namen zakona je zaščita žrtev pred dejanji, ki pomenijo dejansko nasilje, ogrožanje ali hud poseg v dostojanstvo in varnost posameznika. Izrek oziroma izvršitev denarne kazni morata biti sorazmerna in utemeljena z dejanskim ogrožanjem. Teh standardov tudi po oceni sodišča druge stopnje ravnanje pritožnika, ki je za sina hčerki izročil darilo ter pismo z voščilom, ne dosega.
  • 45.
    VSL Sklep IV Cp 474/2026
    9.4.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092509
    DZ člen 189, 197, 197/1.
    sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - določitev preživnine - sprememba višine preživnine - sprememba ureditve stikov - zvišanje preživnine
    Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Obstajati morajo bistvene spremembe.

    Zmotno je razlogovanje pritožbe, da že sama sprememba ureditve stikov utemeljuje spremembo preživninskega bremena. Le v primeru, ko se stiki bistveno spremenijo, je utemeljen (tudi) poseg v preživninsko obveznost.
  • 46.
    VSL Sklep V Cp 372/2026
    7.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092377
    ZPP člen 154, 158, 158/2, 163, 163/3.
    odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - umik pritožbe - stroški v postopku zavarovanja - pravdni stroški po uspehu
    Večinska sodna praksa zastopa stališče, da se o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, odloča ob upoštevanju končnega uspeha v pravdi. Ne gre za samostojen postopek. Stroški postopka v zvezi z (med pravdo) izdano začasno odredbo, so potemtakem del pravdnih stroškov, o katerih se odloči ob koncu pravdnega postopka, praviloma glede na končni uspeh v pravdi po 154. členu ZPP.
  • 47.
    VSL Sklep V Cp 283/2026
    3.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092479
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
    razlogi za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - ničnost upravne odločbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - vloženo izredno pravno sredstvo
    V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da razloga za prekinitev ne predstavlja niti dejstvo, da je proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo.

    O ničnosti upravne odločbe lahko odloči le upravni organ po pravilih ZUP o izreku ničnosti upravnih odločb. Do morebitnega izreka ničnosti upravne odločbe je sodišče na s tako odločbo vzpostavljeno lastninsko pravico v korist upravičencev vezano in je ne more obiti.
  • 48.
    VSK Sklep II Cp 187/2026
    3.4.2026
    STVARNO PRAVO
    VSK00092221
    SPZ člen 24, 24/1, 24/2, 33. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2.
    posredna posest - neposredna posest - posestno varstvo - nastanek škode - aktivna in pasivna legitimacija - težko nadomestljiva škoda - regulacijska začasna odredba - začasna odredba - motenje posesti - sodno varstvo posesti - odklop vode - najemodajalec
    V primeru posredne in neposredne posesti na isti stvari je v razmerju posestnikov navzven (do tretjih) inštitut posesti enoten. Posest je ena sama in daje varstvo obema v enakem obsegu, tako se lahko tudi posredni posestnik sklicuje na škodo, ki nastaja ali grozi neposrednemu posestniku. Namen rabe in uživanja stanovanja je z odklopom vode kot osnovne življenjske dobrine izničen za oba - da gre za težko nadomestljivo škodo pa govori stvar sama zase.
  • 49.
    VSL Sklep III Cp 653/2026
    3.4.2026
    ZDRAVSTVENO VARSTVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092166
    ZDZdr člen 39.
    pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom

    Udeleženka se ne more zdraviti doma, ker bolezni zaradi bolezensko hudo motene presojo realnosti ne priznava in jemanje zdravil aktivno zavrača celo v oddelku pod posebnim nadzorom.

  • 50.
    VSL Sklep V Cp 209/2026
    2.4.2026
    SODNE TAKSE
    VSL00092121
    ZST-1 člen 16, 18, 18/5, 34a, 34a/3, 36. ZST-1 tarifna številka 1111, 3009.
    sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse - izpodbijanje odločbe o stroških postopka - delno izpodbijanje odločbe - podlaga za izračun sodne takse - vrednost spornega predmeta - taksa glede na vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - obseg izpodbijanja na pritožbeni stopnji - vrednost izpodbijanega dela odločbe - napačna uporaba materialnega prava - napačno odmerjena taksa - določitev nove višine sodne takse - postopek za plačilo sodne takse - pravica zahtevati vrnitev preveč plačane takse
    Pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških je treba upoštevati obseg izpodbijanja stroškovne odločitve.
  • 51.
    VSL Sklep V Cp 92/2026
    2.4.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092260
    ZVEtL-1 člen 13, 13/2, 17.
    del stavbe - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje nepremičnine - dejanska raba objekta - primerna strokovna podlaga - nastanek etažne lastnine - stavba z več vhodi

    Pred uveljavitvijo SPZ za nastanek etažne lastnine ni bil potreben pravni naslov (formalni akt o oblikovanju etažne lastnine) niti vpis v zemljiško knjigo. Etažna lastnina je nastajala v pravnem prometu s tem, ko so lastniki stavb v zasebni lastnini (ali upravljavci stavb v družbeni lastnini) te v pravnem prometu odtujevali po delih. V pravnem prometu med posamezniki je prevladoval vpis etažne lastnine na način t. i. navidezne solastnine - etažni lastniki so bili v zemljiško knjigo vpisani kot solastniki nepremičnine, na kateri stavba stoji, pri čemer je vpisan solastniški delež dejansko odražal lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu stavbe (kar pomeni, da so navidezni solastniki dejansko etažni lastniki).

  • 52.
    VSL Sodba II Cp 417/2025
    2.4.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092434
    DZ člen 77, 83. ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-9.
    skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vložek posebnega premoženja - davčni dolg - sprememba izpodbijane sodbe
    Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče pri ovrednotenju prispevka tožencev k ustvarjanju skupnega premoženja premalo upoštevalo vložek posebnega premoženja druge toženke, ki je presegal polovico celotne kupnine za nakup spornih nepremičnin.
  • 53.
    VSC Sklep IV Cp 126/2026
    2.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00092223
    ZNP-1 člen 100. DZ člen 161.
    varstvo in vzgoja otroka - ogroženost otroka
    Iz prav nobenega dela obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, da bi sodišče odobravalo kakršnokoli psihično ali fizično nasilje, kakor to skuša prikazati pritožba. Ravno nasprotno: sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku ugotovilo rizična oziroma ogrožujoča ravnanja na strani nasprotne udeleženke, saj jih je natančno povzelo v 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar jih je skladno z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen URS) pri ukrepih, ki so potrebni za zaščito koristi otrok, na podlagi ugotovljenih dejstev materialnopravno pravilno presojalo s tehtanjem razmer pri enem in drugem staršu.
  • 54.
    VSL Sklep IV Cp 481/2026
    2.4.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092480
    DZ člen 16, 153, 254. ZNP-1 člen 98.
    kolizijski skrbnik otroka - razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev - zavrnitev predloga - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - naloge skrbnika
    Skrbnica si je prizadevala vzpostaviti stik z deklico, da bi njeno mnenje lahko predstavila sodišču. S tem, ko se je poskusila pogovoriti z deklico v prostorih šole (ob sodelovanju strokovnih delavcev šole in CSD), ni ravnala niti nezakonito niti neskrbno. Tudi v skrbničinem sodelovanju v multidisciplinarnem timu, ki ga je oblikoval CSD z namenom pridobitve potrebnih informacij in izdelave ocene ogroženosti, niso izkazane nepravilnosti.
  • 55.
    VSL Sklep V Cp 367/2026
    2.4.2026
    SODNE TAKSE
    VSL00092163
    ZST-1 člen 10, 10/1, 10/2.
    oprostitev plačila sodne takse - tuj državljan - zakonska domneva - načelo vzajemnosti - dvom o vzajemnosti - poizvedbe sodišča - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje
    Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je tožnica državljanka Španije. Tuji državljani so oproščeni plačila sodnih taks že po zakonu, če tako določa mednarodna pogodba ali če velja vzajemnost (prvi odstavek 10. člena ZST-1). Če nastane dvom, ali velja vzajemnost, sodišče zaprosi za pojasnilo ministrstvo, pristojno za pravosodje (drugi odstavek 10. člena ZST-1). Ker sodišče teh pravno relevantnih dejstev pri svoji odločitvi (še) ni ugotavljalo, je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
  • 56.
    VSL Sodba II Cp 2184/2024
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00092777
    ZPP člen 253, 339, 339/2, 339/2-8.
    izvedba dokaza z izvedencem - odgovor izvedenca na pripombe strank - pisna dopolnitev - ustno zaslišanje izvedenca - posredno indično sklepanje - razsodnost - huda demenca - sposobnost oblikovanja svobodne volje - sposobnost razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj - razpolaganje s premoženjem - izročitev denarja - zaznava

    Na pisno izvedensko mnenje je dala toženka vrsto pripomb in vprašanj ter predlagala zaslišanje izvedenke. Izvedenka je na to natančno in sistematično pisno odgovorila. Ko je zatem sodišče stranki izrecno pozvalo k izjavi o tej dopolnitvi, sicer bo štelo, da se z izvedenkino ekspertizo strinjajo, je toženka molčala. Ta molk je sodišče upravičeno razumelo kot njeno sprijaznjenje s stroškovnimi izsledki izvedenke, ki je toženkine pripombe v pisni dopolnitvi argumentirano ovrgla. Zato s tem, ko izvedenke ni še ustno zaslišalo, ni bistveno kršilo določb postopka.

    ZPP ne prepoveduje, da bi sodnica pravno odločilna dejstva spoznavala posredno, torej tako, da bi o njihovem obstoju izkustveno in logično sklepala iz t. i. pomožnih (indičnih) dejstev.

  • 57.
    VSM Sklep III Cp 361/2026
    1.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00093332
    ZDZdr člen 33, 33/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 46, 47.
    nagrada in stroški sodnega tolmača - povečanje nagrade - nujni postopek

    Postopki po Zakonu o duševnem zdravju so nujni (prvi odstavek 33. člena. ZDZdr). Prav tako sodišče samo navaja, da je tolmačko kontaktiralo na dan naroka in je bila slednja na voljo takoj, kar pa še ne pomeni, da zadeve ni mogoče opredeliti po prvem odstavku 47. člena Pravilnika. Kot navaja pritožba, je delo, ki ga je za tisti dan imela za opraviti (šlo je za pisno delo od doma) odložila in dobro uro zatem, ko jo je sodišče kontaktiralo že opravljala svoje delo na naroku.

  • 58.
    VSL Sklep IV Cp 436/2026
    31.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00092162
    DZ člen 106.
    sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - stroški preživljanja - neizkazanost pogoja
    Pravnomočno določena preživnina se lahko spremeni, če se spremenijo potrebe preživninskega upravičenca ali zmožnosti preživninskega zavezanca, pri čemer morajo biti te spremembe bistvene in tudi zanesljivo izkazane.
  • 59.
    VSL Sklep IV Cp 495/2026
    31.3.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092478
    DZ člen 157, 161, 162, 162/1. ZNP-1 člen 100, 108.
    začasna odredba v družinskih zadevah - začasen odvzem otroka - omejitev starševske skrbi - ukinitev stikov - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - kontradiktornost postopka - duševna bolezen - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
    Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je mld. A. pri očetu ogrožen, čeprav mu je bil s sodno poravnavo zaupan v varstvo in vzgojo. Začasni odvzem otroka očetu je tako nujen.
  • 60.
    VSM Sodba in sklep I Cp 9/2026
    31.3.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00092898
    Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. URS člen 23. OZ člen 5, 87, 87/1, 87/2, 193, 198, 326, 346, 371, 372, 372/1. ZIZ člen 3, 53, 71, 272, 272/2. ZVPot člen 22, 22/4, 23, 23/2, 24, 24/1. ZUstS člen 1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/2.
    ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - švicarski franki (CHF) - valutno tveganje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - poseg v pravni položaj - tek zastaralnega roka - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - stališča SEU - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča - začasna odredba - pojasnilna dolžnost banke - kršitev načela vestnosti in poštenja
    Na pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati stališč ustavnega sodišča (v nadaljevanju USRS) glede razlage zakonskega prava in prava EU, ker je taka razlaga zunaj njegove pristojnosti, sodišče druge stopnje odgovarja, da je sklicevanje sodišča prve stopnje na sodno prakso USRS utemeljeno že zaradi prepričljivosti podane argumentacije, torej zaradi moči argumenta. Pri tem pa tudi velja, da izrek ustavne odločbe zavezuje skupaj z nosilnimi razlogi obrazložitve odločitve, kar je lahko tudi razumevanje zakona (tretji odstavek 1. člena Zakona o ustavnem sodišču - ZUstS).

    Tudi SEU predpostavke neravnotežja položajev pogodbenih strank ne omejuje le na količinsko ekonomsko presojo, ki jo poudarja toženka, torej primerjavo med skupnim zneskom transakcije, ki je bil predmet pogodbe, na eni strani in stroškov, ki so bili na podlagi tega pogoja naloženi potrošniku, ampak je dovolj že resni poseg v pravni položaj.

    Tako zastaralni rok ni začel teči niti od trenutka, ko se je oblikovala navedena sodna praksa VSRS in SEU v letu 2023, kot je zavzelo stališče sodišče prve stopnje. Zagotovo bi začetek teka zastaralnega roka pred tem trenutkom pomenil pretogo razumevanje pravil o zastaranju, ki bi nesorazmerno poseglo v pravico potrošnikov do sodnega varstva, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje. Vendar pravu EU skladna razlaga daje potrošniku še ugodnejši položaj, po katerem, kot je bilo obrazloženo, velja domneva, da je potrošnik seznanjen z nepoštenim pogojem šele z odločitvijo sodišča, za obdobje pred tem pa je trditveno in dokazno breme na banki, ki mora upoštevati, da se od potrošnika ne pričakuje pravnega raziskovanja.

    Iz presoje sodišča prve stopnje, da kreditna pogodba vsebuje nepošten pogoj in je zato po drugem odstavku 23. člena ZVPot pogodba nična, ne izhaja samodejno, da je bil pridobitelj že ob sklenitvi pravnega posla nepošten tudi v smislu 193. člena OZ. Nepoštenost pridobitelja po 193. členu OZ temelji na subjektivnem merilu, saj je pomemben odnos pridobitelja do dejstev, ki vzpostavljajo ničnost pogodbe.
  • <<
  • <
  • 3
  • od 50
  • >
  • >>