razpravno načelo - materialno procesno vodstvo - dokazovanje z izvedencem - normalen tek stvari - nadpolovična verjetnost - nedokazanost škode - odškodnina za izgubljeni zaslužek - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - metoda izračuna - izguba zaslužka med zdravljenjem - zmanjšanje delovne zmožnosti - ugotavljanje hipotetičnega dejstva - invalidnost - razjasnjevalna dolžnost
Tožnik, odkar (bo) opravlja(l) dejavnost kot invalid III. kategorije, ne opravlja več zgolj dela polaganja talnih oblog, pri katerem je zaradi nesreče omejen na le 4 ure dnevno, temveč v presežku nad 4 urami nadzira, organizira in vodi delo, ki ga zanj opravijo pomočniki. Pri tem se mu dohodek v dolgem obdobju 10 let po nesreči ni zmanjšal, temveč celo povečal. Da bi kljub temu utrpel izgubo zaslužka, ker bi se njegovo poslovanje povečalo še bolj, če bi lahko več kot 4 ure opravljal delo polaganja talnih oblog, tožnik ni uspel utemeljiti. Okoliščin - tj., katera so tista napredovanja, ki bi jih kot podjetnik še dosegel, a mu jih preprečuje delovna omejitev pri polaganju - ni niti konkretizirano zatrjeval, še manj jih je nadpolovično verjetno izkazal.
Teza tožnika, da sme sodišče na izvedenčevo pobudo izvesti le tiste dodatne dokaze, ki jih je stranka predlagala že pred tem, ni smiselna in ne izhaja iz sodne prakse. T. i. razjasnjevalna dolžnost izvedenca je predpisana prav zato, ker utegne šele strokovni pogled izvedenca pokazati, da je treba za izpolnitev njegove naloge dognati še kaj, česar stranki prej upravičeno nista vedeli, ker takšnega strokovnega uvida nimata.
Sodišče prve stopnje je prav odmerilo razmerje med učinkovitostjo sodnega varstva in pravico tožnika do izjavljanja pri dokazovanju z izvedencem v tem 13 let trajajočem postopku, ko na zadnjem naroku, na katerem je bila izvedenka ustno zaslišana, tožniku ni podelilo dodatnega roka za "dodatne pripombe" na ustno podano mnenje.
DZ člen 239, 239/2, 239/3, 262, 262/1, 262/2. URS člen 35. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. MKPI člen 12, 12/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - naloge skrbnika - omejitev poslovne sposobnosti - omejitev sklepanja pravnih poslov - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - zaščita interesov stranke - želje varovanca - splošna svoboda ravnanja - pravica do zasebnega življenja - načelo sorazmernosti - sorazmernost in nujnost ukrepa - udeležba v nepravdnem postopku - okvara sluha - pravica do poštenega sojenja - pravica do osebnega dostojanstva - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - razveljavitev sklepa
V odločbi o postavitvi pod skrbništvo sodišče določi obseg skrbnikovih obveznosti in pravic. Sama postavitev pod skrbništvo ne zahteva nujno omejitve samostojnega odločanja o sklepanju pravnih poslov. V primeru, ko je taka omejitev potrebna, sodišče pri odločanju o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odloči tudi o omejitvi poslovne sposobnosti.
pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - desetletna priposestvovalna doba - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - poseg v lastninsko pravico
Zavedanje, da (zaradi formalne pomanjkljivosti prve od listin v verigi prenosov, nastale še v času družbene lastnine) ni vknjižena kot lastnica, tožnici priposestvovanja ni preprečilo. In ker je imela, šteto od sklenitve posla leta 2001, nepremično ves čas v nemoteni lastniški posesti, je postala njena lastnica z iztekom leta 2011 (269. člen SPZ v zvezi z drugim odstavkom 43. člena SPZ). Opustitev vknjižbe je tožnico izpostavila tveganju, da od vknjiženega imetnika kdo s pravnim poslom v dobri veri, da je vknjiženi resnični lastnik, pridobi lastninsko pravico. Prvi toženec pri sklenitvi posla z vknjiženim imetnikom ni bil dobroveren, saj se je zavedal, da je resnična lastnica tožnica. Zato prevlada lastninska pravica slednje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSC00085382
ZMZPP člen 48, 58, 58/2, 63, 63/1. ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/1, 18/3, 359, 365-2, 366.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - krajevna pristojnost izvršilnega sodišča - pristojnost sodišča RS - spor z mednarodnim elementom - oseba s prebivališčem v tujini - zavrženje ugovora - pristojnost v sporu z mednarodnim elementom
Za odločanje o tožbenem zahtevku je podana pristojnost slovenskega sodišča, saj gre v obravnavani zadevi za spor o plačilu obveznosti, ki se nanašajo na uporabo storitev izvajalca gospodarske javne službe, tožnica ima sedež v ..., toženkino nepremično premoženje, iz katerega bo mogoče izvršiti sodbo (v primeru ugoditve tožbenemu zahtevku), pa je prav tako na območju sodišča prve stopnje (drugi odstavek 58. člena ZMZPP).
Toženec ni ravnal tako, kot se je od njega v dani situaciji pričakovalo. Čeprav je glede na potek škodnega dogodka težko verjeti, da ni opazil trka, pa bi se tudi glede na ugotovljene okoliščine kot poklicni voznik moral in mogel zavedati, da je njegovo (malomarno) nedopustno ravnanje sposobno povzročiti prometno nesrečo in se po koncu prehitevanja prepričati ali in kakšne posledice je imela njegova nevarna vožnja (neopravičeno neprepoznavanje nedopustnosti dejanja in morebitnih posledic je izenačeno s položajem, ko se povzročitelj teh okoliščin zaveda). Ker jih je imela, bi moral ustaviti svoje vozilo in posredovati zahtevane podatke. Toženčevo ravnanje pred, med in po koncu prehitevanja ni bilo skladno z zahtevano skrbnostjo.
ustavitev izvršbe pri organizaciji za plačilni promet - priliv denarnih sredstev na tekoči račun
Upnika utemeljeno uveljavljata, da je bilo nakazilo 28. 6. 2024 še znotraj enoletnega roka in tako niso izpolnjeni pogoji za ustavitev izvršbe po tretjem v povezavi s petim odstavkom 141. člena ZIZ.
regulacijska začasna odredba - dolgoročni kredit v CHF
Ob lojalni razlagi, kot jo nalaga sodba SEU C-287/22, pogoje za izdajo začasne odredbe z odložitvijo plačevanja obrokov predstavljajo a) verjetnost obstoja terjatve na ničnost pogodbe ali vsaj, da bo potrošnik upravičen zahtevati vračilo med postopkom zapadlih mesečnih obrokov in b) kadar je le z odložitvijo mogoče zagotoviti polni učinek odločbe o ničnosti nepoštenih pogojev.
ZVEtL-1 člen 50, 50/2. SPZ člen 213, 213/1, 217, 217/4.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - stvarna služnost - spor med udeleženci - odločanje - negativna služnost
Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 50. člena ZVEtL-1. Ta določa, da lahko sodišče odloči o zahtevku za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, če med udeleženci ni spora o njihovem obstoju ali o odločilnih dejstvih, sicer pa nepravdni postopek v delu, ki se nanaša na ugotovitev obstoja oziroma neobstoja stvarne ali obligacijske pravice na pripadajočem zemljišču, ustavi in odloči, da se nadaljuje po pravilih pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085413
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo lojalne razlage - zavarovanje denarnih terjatev - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji je SEU C-287/22 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča. Pravo EU je na tem področju v primerjavi z nacionalnim pravom prevladujoče oz. primarno in njegovo uporabo v 3a. členu nalaga tudi Ustava RS. Sodba SEU C - 287/22 in v njej sprejeta stališča, so upoštevna tudi v tej pravdi.
Finančni produkt in okoliščine iz zadeve C - 287/22 so v bistvenem podobne okoliščinam iz te pravde.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode.
delitev solastnine - razdružitev solastne nepremičnine - izplačilo solastninškega deleža v denarju - rok za izplačilo - materialni zakonski rok - odlog delitve solastne stvari - nepodaljšljiv rok
Skladno s sodno prakso je delitev mogoče odložiti, kadar je podan močnejši interes enega solastnika, da se stvar ne razdeli, ob nadaljnji predpostavki, da so objektivne ali subjektivne okoliščine prehodne narave in s časovno predvidljivim prenehanjem. Tako ni mogoče upoštevati okoliščin, za katere ni verjetno, da se bodo kmalu oziroma v treh letih spremenile tako, da bo interes stranke bolj upošteven ali varovan. Tudi dejstvo, da je nasprotni udeleženec od začetka nepravdnega postopka nekatere hipoteke že uspel izbrisati, ne izkazuje prehodnosti ovir za kreditiranje, s tem, da v pritožbi navaja, da nekatere hipoteke še niso ugasnile.
blagovna znamka - uporaba znamke - razveljavitev znamke zaradi neuporabe - resna in dejanska uporaba znamke - Nicejska klasifikacija
Pri presoji resne in dejanske uporabe znamke se ne ocenjuje poslovni uspeh podjetja niti njegova poslovna strategija, zaščita blagovnih znamk pa tudi ni rezervirana samo za obsežno komercialno izkoriščanje znamk. Ponujanje izdelkov v katalogih na slovenskem trgu in prodaja izdelkov v slovenski spletni trgovini dokazuje resno in dejansko uporabo izpodbijanih znamk, čeprav toženka ni predložila računov prav za vse izdelke iz katalogov oziroma ponudbe v spletni trgovini.
Vprašanje subsumpcije blaga (za katerega je dokazana resna in dejanska uporaba) v (pod) razrede Nicejske klasifikacije je pravno vprašanje.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00085508
SZ-1 člen 103, 103/3. ZD člen 145, 145/1. OZ člen 603. SPZ člen 72.
zahtevek za izpraznitev stanovanja - neplačevanje najemnine in stroškov - odpoved najemne pogodbe - skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - neutemeljen tožbeni zahtevek
Dediči do delitve upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno. Posamezen dedič sicer lahko zahteva izpolnitev določenih obveznosti, a v korist celotne skupnosti dedičev.
Tožnica v svojem imenu in za svoj račun ni bila upravičena zahtevati izpolnitve zapadlih obveznosti, opomin zato ni bil v skladu s tretjim odstavkom 103. člena SZ-1, zato tudi odpoved pogodbe za stanovanje ni bila utemeljena. Enako velja za garažo.
pogodba o ustanovitvi služnosti - ustanovitev služnosti s pravnim poslom - solastna nepremičnina - stvarna služnost (vožnja) - osebna služnost - nasprotovanje prisilnim predpisom - ničnost pogodbe - neveljavnost pogodbe - načelo afirmacije pogodb - nedopustna kavza
V primeru ustanovitve stvarne služnosti na solastni stvari je potrebno soglasje vseh solastnikov, medtem ko je posamezni solastnik upravičen ustanoviti služnost užitka oziroma rabe neodvisno od volje preostalih solastnikov, v mejah svojega solastniškega deleža.
stroškovna odločitev - odločitev o stroških postopka v sodbi - popravni sklep - očitna računska napaka - potrebni pravdni stroški - ddv od nagrade pooblaščenca - obračun DDV - odvetnik kot davčni zavezanec
Sodišče prve stopnje je skupni seštevek vseh priznanih stroškov odmerilo na 1.110 EUR, kar predstavlja le seštevek priznanih odvetniških točk za opravljene storitve, brez upoštevanja materialnih stroškov in DDV, ki so bili toženki tudi priznani. Sodišče prve stopnje je zato za popravo očitne računske napake utemeljeno izdalo popravni sklep po 328. členu ZPP. Ne drži pritožbeno stališče, da gre za vsebinsko spremembo, ki je s popravnim sklepom ni mogoče odpraviti. Prav tako ne gre za nasprotje med izrekom in obrazložitvijo.
DDV je del stroška, ki ga je sodišče dolžno upoštevati kot povečanje cene odvetniških storitev po OT in ni materialnopravne podlage, po kateri bi bilo sodišče pri presoji obsega potrebnih pravdnih stroškov na podlagi 155. člena ZPP dolžno presojati, ali je stranka znesek DDV, ki naj bi ga plačala svojemu odvetniku, odbila tudi od svoje davčne obveznosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSC00085580
ZIZ člen 272. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage - sodna praksa SEU - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa
V zvezi z zavarovanjem zahtevkov tožnikov, utemeljevanih na določbah o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi pogodbenimi pogoji odločbo SEU C-287/22, s katero je to podalo razlago Direktive 93/13 potrebno upoštevati kot zavezujoč in neposredno uporabljiv pravni vir in ga morajo kot takšnega upoštevati tudi nacionalna sodišča.
S spremembo ustaljene sodne prakse glede razlage pravnega standarda težko nadomestljive škode, v okviru predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, pa je možna evroskladna razlaga tega pravnega standarda in sicer tako, da je šteti, da je z ugotovitvijo, da brez začasne odredbe za odlog plačila mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi sporne pogodbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti polnega učinka končne meritorne odločitve, izpolnjen pogoj (pravni standard) težko nadomestljive škode. Glede na razlago sodbe C-287/22 pomeni uresničitev polnega učinka meritorne odločbe le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo. Položaj, v katerem se znajde potrošnik, če mu to ni omogočeno in ki že sam po sebi vključuje različne negativne posledice na premoženjskem in nepremoženjskem področju, ob lojalni razlagi ustreza pravnemu standardu težko nadomestljive škode.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085683
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZPP člen 2, 180, 180/3, 184. ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 239, 273.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - prepoved razpolaganja s terjatvijo - izrek denarne kazni - učinek sklepa o začasni odredbi - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - nujnost izdaje - pogoj reverzibilnosti - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - načelo učinkovitosti prava EU - implementacija direktive
V novejši sodni praksi slovenskih sodišč je zavzeto stališče, da je ureditev začasnih odredb po ZIZ dovolj široka, da je mogoče o predlaganih začasnih odredbah v tem normativnem okviru odločati skladno s pravom EU in na ta način doseči polni učinek Direktive 93/138, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da je sodišče pogoje za izdajo začasne odredbe po ZIZ razlagalo contra legem
dedovanje - napotitev dediča na pravdo - verjetnost pravice - dedna pravica - napotitveni sklep - vezanost na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Po utrjenem stališču v sodni praksi je spor med dediči o tem, kdo je dedič, spor o nedeljivem pravnem razmerju, ki ga je mogoče rešiti le na enak način za vse dediče. Zaradi učinka, ki ga ima pravnomočna sodba le med strankami, je treba v spor zajeti vse dediče. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje v napotitvenem sklepu na pasivni strani ni zajelo A. A. Vendar ta pomanjkljivost na pravilnost in zakonitost sprejete odločitve nima vpliva. Stranke na vsebino napotitvenega sklepa niso vezane. Pravilna postavitev zahtevka in njegovo oblikovanje je njihova skrb. Ker na pravdo napoteni dedič C. A. na vsebino sklepa ni vezan, mora sam poskrbeti za ustrezno oblikovan tožbeni zahtevek.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - omejitev starševske skrbi - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka
Za varstvo koristi otroka sme sodišče izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče otroka zavarovati. Ukrep omejitve starševske skrbi je glede na okoliščine, izpostavljene v izpodbijanem sklepu, nujen. Z njim bo poskrbljeno za nadaljnjo socializacijo otrok, odpravljanje njihovih razvojnih primanjkljajev in podporo staršema pri izvajanju starševske skrbi ter pri odpravljanju vzgojnih in drugih odločitev, ki otrokom niso v korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00085466
ZVPot člen 23, 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1. ZPP člen 7.
dolgoročni kredit v CHF - potrošnik - potrošniška kreditna pogodba - namen in uporaba kredita - predmet pogodbe - poklicna dejavnost - gospodarska dejavnost - pravna podlaga - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - verjetnost obstoja terjatve
Drži, da mora sodišče zahtevek tožeče stranke vselej presoditi po vseh pravnih podlagah, ki v konkretnem primeru pridejo v poštev. Vendar pa to pravilo ni absolutno, saj je sodišče navedeno presojo dolžno opraviti (le) v okviru podane trditvene podlage (prim. 7. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je preučilo tožbo in vse nadaljnje vloge tožnic, iz katerih izhaja, da zatrjujeta, da je treba prvotnega kreditojemalca šteti za potrošnika, potrošnici pa sta tudi tožnici. Izrecno in izključno se sklicujeta zgolj na evropsko in nacionalno potrošniško zakonodajo, to je na Direktivo 93/13 ter predvsem na 23. in 24. člen ZVPot in na tam opredeljene pravne standarde pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti. Kot je obrazloženo zgoraj, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da prvotni kreditojemalec ni bil potrošnik in da tudi tožnici nista potrošnici, zato navedenih predpisov za presojo zahtevkov v tem konkretnem primeru ni mogoče uporabiti.
gospodarski spor - spori iz zakupa ali najemna nepremičnin - odločanje o sporu o pristojnosti - izpraznitev nepremičnin
Tudi sodna praksa je zavzela stališče, da je gospodarski spor tudi spor o zakupu ali najemu nepremičnin med subjekti, ki veljajo za subjekte gospodarskega spora. Drugi odstavek 481. člena ZPP v predmetni zadevi namreč ne izključuje narave gospodarskega spora, saj gre nedvomno za spor iz najema nepremičnine, in ne za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah ali za spor zaradi motenja posesti.