V primeru, ko sodišče prve stopnje ugotovi, da je stranki priznalo več stroškov, kot ji gre, tega s popravnim sklepom ne more sanirati. Napaka se namreč ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane odločbe oziroma pri sestavljanju njenega prepisa.
brezplačna pravna pomoč - stroški sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči
ZBPP v drugem odstavku 11. člena določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Oprostitev plačila stroškov postopka lahko stranka torej predlaga le za tiste stroške, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in za dejanja v pravdi, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena.
pravnomočnost odločitve o glavni stvari - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - povrnitev pravdnih stroškov - poseben sklep o stroških postopka - posebni naknadni sklep o stroških - poseben sklep o višini stroškov - višina stroškov postopka - odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - odločitev o stroških postopka v sodbi - izrek sodbe - stroški po temelju - delež stroškov - nepopoln izrek o stroških - vsebina obrazložitve sodbe - obrazložitev odločitve o pravdnih stroških - načelo uspeha v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - povračilo razlike stroškov postopka v primeru uspeha
Četrti odstavek 163. člena ZPP določa, da prvo sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči o zahtevi za povrnitev stroškov, in sicer odloči katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari pa izda sklep o višini stroškov. V takšnem 'naknadnem' sklepu o stroških prvo sodišče ugotovi obseg potrebnih stroškov in njihovo višino zgolj odmeri, ne odloča pa o temelju oziroma o tem, kdo je dolžan povrniti potrebne stroške in v kakšnem deležu, saj je o tem odločeno že v odločbi, s katero se je postopek končal.
Če je toženka menila, da je odločitev zmotna in bi morala sodba glede temelja stroškov vsebovati tudi zavezo tožnice v razmerju do nje, bi morala sprejeto odločitev izpodbijati s pritožbo zoper sodbo ali pa predlagati v zakonsko določenem roku predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, pa tega ni. Pritožbeno sodišče tako zaključuje, da je prvo sodišče z izpodbijanim sklepom (upoštevajoč sicer v obrazložitvi sodbe ugotovljen uspeh tožnice) utemeljeno odločilo zgolj o višini pravdnih stroškov tožnice, ki ji jih mora povrniti toženka.
Nima pa prav pritožba, da je izrek denarne kazni nepotreben oziroma nesmiseln oz. je slednja previsoka, saj je slednja izrečena z namenom zavarovanja koristi otrok oz. preprečitve njihove ogroženosti, ki zaradi ravnanj svojega očeta doživljajo stisko, ko se vsak ponedeljek stika udeležijo, očeta pa brez obrazložitve na stik ni.
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - poslabšanje zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - milejši ukrep
Namen sklepa, s katerim se uvede postopek prisilnega pridržanja in zdravljenja je, da je takšen postopek nujen glede na stanje posameznika, kar je bilo v pritožnikovem primeru ugotovljeno, njegova psihična bolezen (akutno poslabšanje shizoafektivne motnje z manično simptomatiko) pa tako s strokovnega kot pravnega stališča v nadaljevanju pravilno obravnavana in presojana.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 71.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - varstvo osebne svobode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do odklonitve zdravljenja - psihiatrično izvedensko mnenje - uporaba milejšega ukrepa
Sodišče se je v zadostni meri vsebinsko opredelilo tudi do možnosti milejših oblik zdravljenja. Z njimi zasledovanega cilja ne bi bilo mogoče doseči. Sprejeta odločitev ne izključuje možnosti predčasnega odpusta, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr).
ZDZdr člen 17, 17/2, 39, 47, 47/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje zdravja - povzročanje materialne škode - ogrožanje življenja - prisilna hospitalizacija - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - izvedenec psihiatrične stroke
Ugotovitev, da se bo bolezen (paranoidna shizofrenija) brez ustreznega zdravljenja le še poglabljala, kar vodi v rezidualno obliko bolezni, ko kljub ustreznim zdravilom pacient ne doseže več remisij, kar ima za posledico hudo invalidiziranje osebe, pri čemer odločitev o zavrnitvi zdravljenja ni plod svobodne volje in razumne presoje, ustreza standardu hudega ogrožanja lastnega zdravja v smislu 39. člena ZDZdr.
načelo pogodbene svobode - načelo vestnosti in poštenja - prosto urejanje obligacijskih razmerij - jasno in nedvoumno izražena pogodbena volja - obstoj posojilnega razmerja - izročitev denarja - posojilna pogodba - vračilo posojila - vrnitev posojila - vrnitev denarja - pogodba o leasingu - dokazna ocena - kavza pogodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve
Načinov izročitve je lahko več. Ni pa sporno, da sta s sklenitvijo posojilne pogodbe tožnik in toženec nedvomno in nedvoumno izrazila vsak svojo pravnoposlovno voljo, to je da toženec vrne določeno vsoto denarja, ki jo je dolžan iz naslova že minulega tožnikovega ravnanja v toženčevo korist na podlagi dogovora. Njuna izražena volja se je brez dvoma ujemala. Pravzaprav je nepomembno, kako se pogodba imenuje, dokler je volja, ki je v njej izražena, jasna in nedoumna, in seveda če ima podlago, kar v tem primeru sploh ni sporno. Falsa nominatio non nocet.
oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za odlog oziroma obročno plačilo - povprečni mesečni dohodek - zavrnjen predlog za oprostitev
Povprečni mesečni dohodek toženca znaša 1.622,30 EUR, kar za 634,12 EUR3 presega višino dvakratnika minimalnega dohodka, ki ga sodišče skladno z ZBPP in ZSVarPre šteje kot mejo za oprostitev sodne takse.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4, 11/5. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 11, 11-1, 12, 12/1, 12/1-4, 12/5. DZ člen 183, 183/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - osnovni znesek minimalnega dohodka - dohodek, ki se upošteva - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - finančni pogoj - otroški dodatek - plačevanje preživnine
ZUPJS v petem odstavku 12. člena določa, da se neprejemanje prejemkov iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ugotavlja zlasti s predlogom za izvršbo, potrdilom sodišča o njegovi vložitvi, sklepom o izvršbi, dokazilom o neuspeli izvršbi. Vendar pa navedena določba ne določa, da je edino merodajen predlog za izvršbo (določba govori zlasti o predlogu za izvršbo itd.), tožnica pa je z izpiskom svojega TRR izkazala, da ji toženec v obdobju od decembra 2024 do februarja 2025 ni nakazal preživnine, zaradi česar pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice ne bi smelo upoštevati zneska preživnin pri prihodkih tožnice.
Ker znižanje preživnine že pojmovno ni in ne more biti v korist otroka, je stranka, ki predlaga znižanje preživnine, dolžna v zvezi s tem podati vse potrebne navedbe in predložiti dokaze, skladno z določbami 7. in 212. člena ZPP.
odvzeto premoženje - pravnomočna sodba - posest na stanovanju - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova - izpraznitev in izročitev stanovanja
V tej pravdi se ni ugotavljal obstoj skupnega premoženja, ampak je bistveno, da toženca nista več lastnika spornih stanovanj. Na podlagi pravnomočne sodbe je namreč lastnica vseh treh stanovanj postala tožeča stranka.
OZ člen 633, 633/3, 634, 634/1, 635, 635/1, 649, 649/1, 660, 662, 663, 663/1
odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - gradbena pogodba - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - poslovna odškodninska odgovornost - jamčevalni zahtevek - naročnikova pravica glede napak izvršenega posla
Poleg zahtevka za odpravo napak lahko naročnik na podlagi izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake uveljavlja tudi druge jamčevalne zahtevke. Pravico ima, da napako odpravi (po drugem izvajalcu), in da od (prvega) izvajalca zahteva povrnitev stroškov odprave te napake ali pravico do sorazmernega znižanja plačila ali pravico odstopiti od pogodbe (tretji odstavek 639. člena OZ).
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da vsako vznemirjanje še ne pomeni nujno protipravnega vznemirjanja, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Nenazadnje, je toženka tekom postopka vložila predlog za določitev nujne poti pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, kjer je bila izdana začasna odredba, ki je toženki dopuščala uporabo poti in s tem ne gre za protipravno vznemirjanje tožnika.
motenje posesti - občasno izvrševanje posesti - postavitev ograje - dostopnost stvari - sodno varstvo posesti - dotedanji način izvrševanja posesti - dogovor dveh strank - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - več tožencev - pravni interes za pritožbo tožene stranke
Redna periodična uporaba nepremičnine izkazuje posest, ki je pravno varovana.
SPZ člen 66. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 443.
solastnina - upravičenja solastnika - oddajanje dela solastne stvari v najem - najem nepremičnine - najemnina - dogovor solastnikov o načinu uporabe stvari v solastnini - nekonkretiziran pritožbeni očitek - nedovoljena pritožbena novota
Pravno pravilna je presoja, da tožnik ni upravičen do povračila 1/2 najemnin za del nepremičnine, ki ga je na podlagi sklenjenega dogovora o načinu uporabe in uživanja solastne nepremičnine med solastnikoma, izključno uporabljal in z njim razpolagal toženec.
Med otrokom in materjo je potrebno le urediti stike, katere otrok zavrača s sklicevanjem na manipulacijo matere. Oče pa stike med materjo in otrokom ne preprečuje, nasprotno, otroka, tako iz podatkov spisa, vzpodbuja k stikom z materjo. Prvostopno sodišče ima tako prav, da v obravnavanem primeru ne obstajajo spremenjene razmere, ki narekujejo izdajo nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - sprememba sodne poravnave - spremenjene razmere - predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju
Na podlagi navedenih strokovnih mnenj, ki sta obe argumentirano podani, izhaja, da otrok (sin) v obdobju adolescence potrebuje bolj očeta kot mater, ker se z očetom v obdobju adolescence lažje identificira, pri čemer mu oče postavlja tudi ustrezne meje in daje pozornost. Navezanost otroka na mater pa se je razrahljala.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/3. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 285.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pobotni ugovor - ugovor zaradi pobota - procesni pobotni ugovor - uveljavljanje pobotnega ugovora - nastanek taksne obveznosti za ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog o odmeri sodne takse - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - v pobot uveljavljana terjatev - oblikovanje pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo v primeru zastopanja po kvalificiranem pooblaščencu
ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavlja tožeča stranka z dajatvenim denarnim zahtevkom, tj. 53.525,19 EUR, nima odločilne teže.
Ni dolžnost sodišča, da stranko, ki ima kvalificiranega pooblaščenca, usmerja glede vrednosti pobotnega ugovora.