Nadalje pri terjatvi, uveljavljani v pobot glede obratovalnih skupnih stroškov, ki jih je toženec plačal za tožnico, ne gre za regresno terjatev, za katero bi veljal krajši triletni zastaralni rok za občasne terjatve, kot zmotno meni tožnica v pritožbi. Solastniki skupno upravljajo s stvarjo in sorazmerno s svojim deležem krijejo stroške vzdrževanja in obratovanja (68. člen SPZ). Plačilo teh stroškov za drugega solastnika šteje za izpolnitev zakonske obveznosti namesto njega, kar pomeni, da ima solastnik verzijski zahtevek zaradi neupravičene obogatitve (197. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Krajši zastaralni rok se nanaša le na razmerje med dobaviteljem (električne energije, storitve odvoza smeti) in uporabnikom (355. člen OZ), ne pa tudi na razmerje med tožencem in tožnico glede verzijskega zahtevka, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ), ki ga je pravilno upoštevalo sodišče prve stopnje.
Za podaljšanje izrečenega ukrepa ni dovolj zgolj bojazen pred nasprotnim udeležencem, saj v času izrečenega ukrepa nasprotni udeleženec izrečenega ukrepa ni kršil, prav tako predlagatelj ne navaja novih okoliščin oziroma dogodkov, ki bi se zgodili po izreku predmetnega ukrepa in bi predstavljal podlago za izrek ukrepa po ZPND, s tem pa predlog za podaljšanje že izrečenih ukrepov prepovedi približevanja in navezovanja stikov ni utemeljen.
ZD člen 163, 216. ZZK-1 člen 46, 46/1, 200. ZPP člen 328, 332.
popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - očitna pisna ali računska pomota - sklep o dedovanju - nedoločnost in nejasnost izreka - vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti - zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpis
Če je vsebina sklepa nejasna do te mere, da onemogoča njegov nedvoumen prenos v zemljiško knjigo, ne more iti za očitno napako v smislu določb o popravnem sklepu, temveč za vprašanje vsebinske pravilnosti ali jasnosti sklepa o dedovanju, ki presega okvir instituta poprave očitnih pomot.
V skladu s 197. členom OZ, ima pravico zahtevati povračilo, kdor za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil ta po zakonu dolžan storiti. Poudarek je, torej na tem, da ima tisti, ki za drugega kaj potroši ali stori zanj kaj drugega, kar bi bil po zakonu dolžan storiti, pravico zahtevati od njega povračilo.
prodajna pogodba - poslovni delež - stranski intervenient - slamnati mož - simuliran pravni posel - dogovor - fiduciarni posel - načelo venire contra factum proprium - zloraba pravic - načelo relativnosti pogodbenega razmerja - notarski zapis - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna zaveza, da bo sklenjena pogodba
Sklepanje posla s "slamnatim možem" ne gre povsem enačiti z navideznim, simuliranim pravnim poslom. Tako starejša kot tudi novejša literatura jasno razlikujeta med obema vrstama pravnih poslov. Posel s slamnatim možem teorija enotno razume kot načeloma veljaven, in sicer celo, če pogodbena stranka ve, da "slamnati mož" sklepa pravni posel zgolj zato, da bo učinke tega pravnega posla prenesel na tretjo osebo. Takšen pravni posel ni navidezen in ni neveljaven. Gre zgolj za obliko skritega zaupništva (fiducije), ki v slovenskem pravu sicer ni izrecno urejena. Ni pa nedovoljena, kar priznava tudi sodna praksa (odločba VS RS III Ips 427/2003). Del teorije sicer opredeljuje pogodbo s slamnatim možem kot relativno subjektivno obliko simulacije, kjer denimo resnični kupec stvari, ki je predmet prodaje, ne sme kupiti. A opozarja se, da se morajo pri tej vrsti simulacije vsi udeleženci dogovoriti, da pogodba učinkuje v razmerju do prikritega pogodbenika, ne pa v razmerju do slamnatega moža.
spor majhne vrednosti - stroški upravljana in obratovanja - poslovni prostor - presoja sklepčnosti - razdelilnik stroškov - ključ delitve obratovalnih stroškov - neprerekana dejstva - kršitev načela kontradiktornosti postopka - razlogi za razveljavitev sodbe
Res je, da v razdelilnikih stroškov, ki jih je tožnica povzela v dopolnitev tožbe, ključi delitve niso zapisani, so pa jasno razvidni iz razdelilnikov stroškov, ki so dopolnitvi tožbi priloženi in na katere se tožnica v dopolnitvi tožbe tudi sklicuje. Ti pa tožencu, ki je zahtevku po višini ugovarjal le s trditvijo, da se bo o njej določneje izjasnil, ko bo ta s strani upnika ustrezno konkretizirana, brez dvoma tudi omogočajo, da se do ključev delitve vsebinsko opredeli. Zahteva sodišča prve stopnje, da bi morala tožnica za sklepčnost tožbe še primeroma za en razdelilnik ali po posameznih vrstah stroškov pojasniti, katere kriterije delitve je upoštevala, je pretirana.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - nepredvidljivost - prostorska zasedenost - posebni varovalni ukrepi - izvedensko mnenje
Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je napačno izhajalo iz predpostavke, da diagnoza avtizma sama po sebi opravičuje namestitev v poseben socialno varstveni zavod. Odločitev za namestitev nasprotnega udeleženca v socialno varstveni zavod namreč ne temelji zgolj na ugotovitvi, da je pri njem prisotna spektroavtistična motnja. V postopku postavljena izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da gre pri nasprotnem udeležencu za motnjo avtističnega spektra in sočasno zmerno motnjo v duševnem razvoju. Pri njem se ponavljajo vedenjski zapleti s heteroagresijo in to pogosto do ranljivih sostanovalcev in tudi do osebja. Narava bolezenskega procesa pri njem pa je takšna, da se stanje zaradi njegove zmerne duševne manjrazvitosti z vedenjsko prizadetostjo ter sočasne spektroavtistične motnje ne more izboljšati, pričakuje pa se tudi postopno slabšanje kognitivnega upada.
ZPP člen 262, 281, 282, 282/5. OZ člen 64, 65, 435.
sodba na podlagi stanja spisa - prodajna pogodba - neizpolnitev pogodbe - vračilo kupnine - vračilo dvojne are - neudeležba stranke na naroku - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - zavrnitev dokaznih predlogov - pravilno vročanje - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti
Pravica do izjave, ki vključuje pravico do sodelovanja v postopku in do kontradiktornosti, je temeljna pravica stranke v pravdnem postopku. Toženki je bila zagotovljena s pravilnim vročanjem vseh sodnih pisanj in vabil ter z upoštevanjem določb ZPP o poteku glavne obravnave (281. in 282. člen), ki jo je ob izpolnjenem pogoju pravilne vročitve mogoče opraviti v odsotnosti stranke. Stranke, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, namreč ni mogoče prisiliti k izpovedbi (262. člen ZPP). Posledica nesodelovanja stranke na naroku pa je tudi v tem, da se ne more sklicevati na kršitev pravice do izjave zaradi opustitve njenega zaslišanja.
preživnina razvezanemu zakoncu - pogoji za prenehanje pravice do preživnine (ukinitev preživnine) - razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - nestrinjanje z dokazno oceno - vključitev v javna dela - dolgotrajna brezposelnost - starost - spremenjene okoliščine - skupno premoženje bivših zakoncev - ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja v pravdi - predhodno vprašanje - dolžnost preživljanja razvezanega zakonca
Sodišče druge stopnje v zvezi z razlogi za prenehanje pravice do preživnine po 108. členu DZ pojasnjuje, da je sodna praksa zavzela stališče, da pravica razvezanega zakonca do preživnine preneha le, če se ta redno oziroma trajno zaposli, ne pa v primeru, če je negotovo, ali se bo lahko redno zaposlil ali ne. Možnost redne (trajne) zaposlitve je lahko razlog za prenehanje pravice do preživnine le, če je preživninski upravičenec neupravičeno ni izkoristil, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
V zvezi z razlogi za odpravo preživnine po 106. členu DZ zaradi storitve kaznivega dejanja zoper preživninskega zavezanca (tožnika) sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti v pravdi dopustno ugotavljati kot predhodno vprašanje zgolj tedaj, ko se tehtanje med dvema ustavno varovanima kategorijama, in sicer pravico oškodovanca do pravnega varstva (23. člen Ustave) in domnevo nedolžnosti povzročitelja škode (27. člen Ustave), prevesi v korist pravice oškodovanca do sodnega varstva, a (le) toliko, da poseg v domnevo nedolžnosti ni nesorazmeren.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 313. OZ člen 299, 299/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20/2, 38, 38/1.
odločitev o stroških pravdnega postopka - opredeljena zahteva za povrnitev stroškov - potrebni pravdni stroški - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - standard obrazloženosti sklepa - obrazložitev posameznih postavk nagrade - nagrada odvetnika za druge vloge - nagrada za ogled - stroški za čas potovanja na ogled - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za porabljen čas med zastopanjem na narokih - stroški pristopa na narok - strošek kilometrine - kraj ogleda - rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti - paricijski rok - zapadlost denarne terjatve - nekonkretizirane pritožbene navedbe
O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja. Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP). Sodišče torej o stroških odloči le na podlagi zahteve stranke. To pa pomeni, da ji ne sme prisoditi več stroškov kot jih je zahtevala oziroma stroškov, ki jih sploh ni zahtevala. To velja tudi za zamudne obresti. Če jih stranka ne zahteva, jih sodišče ne prizna.
Vložena pritožba na tek zamudnih obresti nima vpliva in zapadlosti stroškovne odločitve, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo, ne odlaga.
ZPP člen 105a, 105a/1, 142, 142/3, 142/4, 142/6, 224. ZST-1 člen 8
zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - poslovanje odvetniške pisarne - nepravilnosti pri vročanju - prepozna dopolnitev pritožbe - rok za plačilo sodne takse - procesni rok - upravičen vzrok za zamudo - ustrezna skrbnost - dolžna skrbnost stranke - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - fikcija vročitve - povratnica kot javna listina - sodna taksa kot procesna predpostavka
Tako v teoriji kot sodni praksi je v zvezi s tem zato uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni razlog.
Za nastop fikcije vročitve je namreč bistveno, da je naslovnik prejel obvestilo o sodnem pisanju in da je potekel 15 dnevni rok za dvig pisanja. Za presojo pravilnosti vročitve zato ni pomembno, ali (in kdaj) je bilo sodno pisanje naslovniku nato puščeno v hišnem predalčniku.
prekinitev postopka - prekinitev postopka zaradi stečaja - osebna vročitev - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Sodišče lahko v primeru, če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, na podlagi te obravnave izda odločbo (drugi odstavek 207. člena ZPP). To velja tudi za odločanje na pritožbeni stopnji, ko so pred začetkom stečajnega postopka iztekli vsi roki za opravo procesnih dejanj strank - vložitev pritožbe in odgovora na pritožbo in je treba v zadevi le še odločiti. Tako je bilo tudi v obravnavani zadevi, ko se je stečajni postopek nad toženko začel dne 9. 1. 2026, medtem ko je bila pritožba zoper izpodbijani sklep vložena dne 17. 11. 2025, zato je pritožbeno sodišče v zadevi odločilo.
Kadar gre za neuspešno osebno vročitev in naslovnik nato sodnega pisanja v 15 dneh ne dvigne na pošti, se v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom 15-dnevnega roka. V skladu z Načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS (v nadaljevanju VSRS) z dne 14. 1. 2015 pa se zakonski tekst "s potekom tega roka" razlaga tako, da vročitev nastopi, ko poteče zadnji dan roka.
stroškovna odločitev - brezplačna pravna pomoč - plačilo v dobro proračuna RS
Tožnica je stroške za izvedenca medicinske stroke (predujem), kateremu je sodišče odmerilo nagrado v višini 2.852,95 EUR, založila sama in tako niso bili izplačani z naslova brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje te stroške materialnopravno zmotno, ob upoštevanju pravdnega uspeha tožnice in ob sklicevanju na 46. člen ZBPP, toženki naložilo v plačilo v korist proračuna Republike Slovenije.
ZBPP-C člen 26, 46. ZPP-E člen 86, 86/4, 367b. URS člen 25, 158.
zavrženje predloga za revizijo - dovoljena revizija - pravica do pravnega sredstva - pravica dostopa do sodišča - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči - stroški brezplačne pravne pomoči
V skladu s 46. členom ZBPP o višini in obsegu stroškov, ki jih mora nasprotna stranka namesto stranki, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, povrniti v korist proračuna Republike Slovenije, odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka.
Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da nobena človekova pravica ne zagotavlja pravice do revizije in da sme zakonodajalec zato v izhodišču prosto presoditi, ali bo omogočil revizijo v civilnih zadevah, kakšne namene bo to izredno pravno sredstvo pretežno imelo in ali ga bo podvrgel pristopni kontroli (Vrhovnega sodišča).
Od splošne ureditve (OZ in ZIZ) različen (poseben) namen izravnave podrejenega potrošniškega razmerja opredeljujeta pravu EU skladna razlaga in ustavnoskladna razlaga, ki je utemeljena na pozitivnih vidikih varstva šibkejšega. Učinkovito varstvo šibkejšega potrošnika utemeljuje vzpostavitev njegovega posebnega, ugodnejšega položaja, kar velja pri izdaji začasnih odredb, kakor tudi za potrošnikovo pravico in obveznost do banke iz naslova kondikcije zaradi ničnosti pogodbe. Tovrstna naklonjenost šibkejšemu ni obremenjena z očitkom neutemeljenega favoriziranja, saj se z njim vzpostavlja dejanska enakopravnost. Potemtakem je neutemeljen pritožbeni očitek, da ekonomska moč toženke nima pomena in bi moralo sodišče upoštevati tako pogoje po ZIZ, kot tudi po OZ, ki veljajo za enakovredne stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00090464
ZM člen 12, 12/1. OZ člen 216, 216/3, 221, 223, 225.
odškodninska odgovornost odvetnika - zavrnitev tožbenega zahtevka - zavarovanje odvetnikove poklicne odgovornosti - popolnost indosamenta - zemljiško pismo - prenos pravice - pravica iz vrednostnega papirja
Indosament mora biti zapisan na zemljiškem pismu in ni veljaven, če je zapisan na posebni, od zemljiškega pisma ločeni listini.
Odškodninske odgovornosti za delo odvetnika ni. Rezultat pravde bi bil namreč enak, tudi če bi odvetnik v njej storil, kar mu očita njegov mandant - domnevni oškodovanec.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje življenja s samomorom
Zoper citirani sklep je 29. 1. 2026 vložil nepravočasno laično pritožbo nasprotni udeleženec. Sodišče druge stopnje je pritožbo vendarle upoštevalo na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), ker je ocenilo, da za to obstajajo tehtni razlogi. Z izpodbijanim sklepom so namreč prizadete le pravice nasprotnega udeleženca, ne pa pravice drugih oseb, pri čemer je bilo hudo poseženo v njegovo osebno svobodo, čas pridržanja pa se izteče šele čez več kot mesec dni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00090888
ZNP-1 člen 19, 19/1, 137, 138, 139.
sklep o ustavitvi postopka - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - dejanska razlastitev - namembnost zemljišča ob razlastitvi
O tem, katero namembnost je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi razlastitve, odloča sodišče v nepravdnem postopku. To velja, četudi utemeljuje predlagatelj namembnost in s tem višino odškodnine z dejstvom, da je bil dejansko nedovoljeno razlaščen že pred izdajo razlastitvene odločbe.
tožba na ugotovitev obsega zapuščine - ugotovitveni tožbeni zahtevek - določno opredeljen tožbeni zahtevek - konkretizacija - delno zavrženje tožbe - potek časa - procesni sklepi
Četudi je od vročitve tožbe tožencem do izdaje izpodbijanega sklepa minilo že skoraj 9 let, to ne predstavlja zakonske ovire za zavrženje nepopolnega dela tožbe. Sodišče lahko postopa po 108. členu ZPP ves čas postopka.
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4. ZSVarPre člen 54a, 54a/1, 54a/3. ZSVarPre-E člen 9, 9/1.
varstveni dodatek - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - vrednost prejete pomoči - valorizacija
Zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena ZD v delu, ki določa omejitev do višine "vrednosti" prejete pomoči, je vsebinsko odprto - gre za večpomensko zakonsko besedilo, ki terja razlago njenega pomena. Zmotna je pritožbena teza, da že zakonsko besedilo prvega odstavka 128. člena DZ, s tem, ko uporablja izraz "vrednost" prejete pomoči, terja razlago, da gre za valorizirano vrednost pomoči.