odmera pravdnih stroškov - določitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta - skupna vrednost spornega predmeta - obvezna sestavina tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - formalno sosporništvo - predhodni preizkus tožbe - korekturna dolžnost sodišča - odvetniška tarifa
V primeru navedbe vrednosti spornega predmeta je odprava formalnih pomanjkljivosti mogoča omejeno - le do določene faze postopka, in sicer končanega predhodnega preizkusa tožbe. Če sodišče opravo procesnega dejanja zamudi (t.j. poziv k dopolnitvi), mora tožbo vsebinsko obravnavati. Upoštevajoč načelo a maiori ad minus, to še toliko bolj velja v primeru, da je vrednost spornega predmeta sicer navedena, a ne diferencirana po posameznih zahtevkih.
Če je sodišče prekludirano v preverjanju navedene vrednosti spornega predmeta in njene pravilnosti, mora enaka prekluzija veljati tudi za toženko; tudi toženka mora v tožbi navedeni vrednosti spornega predmeta jasno ugovarjati oz. zahtevati, da tožnik določi vrednost spornega predmeta za posamezne zahtevke, le do začetka obravnavanja glavne stvari.
Položaj nediferencirane navedbe vrednosti spornega predmeta je enak položaju, ko ta sploh ni določena. Posledično se za vrednost storitve za odmero odvetniške nagrade upošteva najnižja vrednost po tarifni številki 18 OT.
skrbništvo nad odraslo osebo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - izbira skrbnika - naloge skrbnika - dolžnosti skrbnika - primernost skrbnika - upravljanje premoženja
Sodišče skrbnika imenuje praviloma izmed oseb, ki so z varovancem sorodstveno povezane. Imenovanje CSD za skrbnika pride v poštev v primerih, ko takih oseb ni ali za njihovo imenovanje niso izpolnjeni zakonski pogoji oziroma to ni v korist varovanca. V konkretnem primeru je ugotovljeno, da taka oseba obstaja, njeno imenovanje za skrbnika pa tudi ni v nasprotju s koristmi nasprotne udeleženke.
ZODPol člen 109b. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/1. SZ-1 člen 111, 111/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
izpraznitev in izročitev stanovanja - zahtevek na izselitev - pravica do spoštovanja doma - test sorazmernosti - razlaga zakona - zahteva za oceno ustavnosti zakona - vojni veteran
Pri določbi 109.b člena ZODPol gre za specialno ureditev, ki se uporablja le za v zakonu opredeljen krog oseb s statusom vojnega veterana (to je za delavce, ki so do upokojitve delali v Policiji) ter za stanovanja, ki jih je tem osebam dodelilo MNZ.
V okviru testa sorazmernosti mora sodišče poleg ugotovitve, da ima sprejeta odločitev (s katero se nalaga izselitev in izročitev stanovanja) podlago v zakonu, ugotoviti tudi: ali je določeno stanovanje dom v smislu EKČP; ali bo z odločitvijo prišlo do posega v pravico do doma; in ali poseg zasleduje legitimen cilj.
Toženec ni imel zakonske podlage za ukrepanje zoper tožnikove nedovoljene vožnje po gozdni vlaki. Pooblastila za izvajanje svoje posesti na gozdni vlaki na podlagi zakona pa ni ne zatrjeval ne dokazal. Protipravnost njegovega posega v tožnikovo posest ni bila izključena.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - podaljšanje ukrepa - psihiatrično zdravljenje - namestitev v socialnovarstveni zavod - vrstni red
V dani situaciji, ko osebe, ki potrebujejo namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, več let čakajo na sprostitev prostega mesta - v takem položaju se je znašel tudi nasprotni udeleženec - je edino pravilna odločitev sodišča, da se izrečeni ukrep podaljša in s tem ohrani vrstni red čakanja na namestitev.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 12/2, 14.
povrnitev stroškov priči - nadomestilo za izgubljeni dohodek - stroški priče - izgubljeni zaslužek priče - odmera po prostem preudarku - pravica do povrnitve stroškov
Prosti preudarek ne pomeni, da lahko sodišče ugodi kakršnemukoli znesku, ki ga uveljavlja priča iz naslova izgubljenega zaslužka, ampak mora upoštevati konkretne navedbe priče o tem, koliko dejansko znaša njen izgubljeni čas zaradi prihoda na sodišče in kako naj se ta ovrednoti glede na poklic, ki ga priča opravlja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00092729
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 114, 115, 169, 169/2, 169/2-a, 267, 288, 288/3. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2, 6, 6/1, 7, 7/1. ZVPot člen 1a, 1a-4, 22, 22/1, 22/4, 23, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-3, 24/1-4. ZPotK člen 6, 6/1, 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. OZ člen 5, 87, 87/1, 88, 88/1, 193, 336, 336/1, 344, 346, 347, 347/1. ZZK-1 člen 243.
varstvo potrošnikov - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valuta denarne obveznosti (valutna klavzula) - valutno tveganje - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - alternativnost pogojev - načelo vestnosti in poštenja - pojasnilna dolžnost banke - sklenitvena pogodbena faza - standard profesionalne skrbnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - dobra vera - objektivno merilo - razlaga ZVPot - evropsko pravo - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo prepovedi retroaktivnosti - razvoj sodne prakse - prenovitev (novacija) pogodbe - konverzija - vsebina kreditne pogodbe - tipska pogodba - obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe - pogodbeni pogoji - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - sodna praksa Sodišča Evropske unije - učinkovanje ex tunc - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - kondikcija - zastaranje kondikcijskega zahtevka - kdaj začne zastaranje teči - pravica do dostopa do sodišča - začetek teka zastaralnega roka - vrnitev preplačila - splošni petletni zastaralni rok - zakonske zamudne obresti - pravila vračanja - obseg vrnitve - nepošteni pridobitelj - zahtevek na plačilo zakonskih zamudnih obresti - glavna in stranska terjatev - pravilo iura novit curia - posledice ničnosti pogodbe - vrnitev prejetega na podlagi nične pogodbe - nadomestilo za uporabo - neveljavnost vknjižbe hipoteke
Za posameznika, ki je pogodbena stranka nične pogodbe, zastaralni rok lahko prične teči šele, ko bi potrošnik moral ali mogel vedeti ne samo za dejanske okoliščine, na katerih temelji zatrjevana ničnost sklenjene pogodbe, ampak tudi za nepoštenost oziroma ničnost pogodbenega pogoja.
Če bi se kreditni instituciji v primeru, ko je kreditna pogodba o hipotekarnem kreditu v celoti nična, ker po odpravi nepoštenega pogoja ne more več obstajati, priznala pravica, da od potrošnika zahteva nadomestilo, ki presega vračilo kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačila zamudnih obresti, bi to lahko ogrozilo odvračalni učinek, ki se želi doseči z Direktivo 93/13.
Banka se je že ob sklenitvi pogodbe morala in mogla zavedati posledične hibnosti pogodbe, kakor tudi tega, da je na podlagi tako hibne pogodbe upravičena zahtevati, kot je bilo to pojasnjeno že zgoraj, le vračilo posojenega kapitala, izplačanega iz naslova izpolnitve te pogodbe, in po potrebi plačilo zamudnih obresti. V smislu 193. člena OZ je tako banka nepoštena že vse od trenutka, ko začne pridobivati denarne zneske, ki presegajo denarni znesek, do katerega je upravičena. Posledica bankine nepoštenosti je plačilo zamudnih obresti od trenutka, ko je take (presežne) denarne zneske prejela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00092508
ZVPot člen 23. OZ člen 88, 88/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - kredit v CHF - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - ugovor zastaranja - lojalna razlaga nacionalnega prava - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - težko nadomestljiva škoda - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - preplačilo
V tej fazi postopka zastaranje kondikcijskega zahtevka na izrečen ukrep zavarovanja nima vpliva. Verjetno ničnost pogodbe je treba v tem postopku zavarovanja prvenstveno presojati v povezavi z izbrisno tožbo, pri čemer pritožba niti ne zatrjuje, da bi v tem delu prišlo do zastaranja.
S tem, ko tožnica za verjetno izkazuje nepoštenost glavnega pogodbenega pogoja in posledično ničnost pogodbe, vsakršno nadaljnje plačevanje obrokov ne more vzpostaviti polnega učinka končne odločitve v tem sporu. Za tožnico kot potrošnico pa predstavlja prekomerno breme, ki je izenačeno s težko nadomestljivo škodo.
Za sprejetje ukrepov zavarovanja pogoj preplačila kredita ni zahtevan, čeprav je sodišče ob upoštevanju evrske glavnice brez obrestnega dela v tej fazi postopka (zavarovanja) pravilno za verjetno zaključilo, da je do preplačila že prišlo.
Tožnika sta zahtevek spremenila zaradi okoliščin, nastalih po vložitvi tožbe, katerih obstoj v pritožbenem postopku niti ni sporen; v obravnavanem primeru gre za privilegirano spremembo tožbe. V takem primeru privolitev tožene stranke ni potrebna, sodišče pa mora spremembo dovoliti.
Zasledovanje smotrnosti dokončne ureditve razmerja ni zgolj preprečevanje, da se tekoča pravda ne obremeni preveč, temveč tudi prizadevanje, da se prihrani ali prepreči nova pravda.
Pritožbene navedbe tožnice, da je zoper sodnika, ki je odločal o tožbenem zahtevku, vložila ovadbo zaradi več kaznivih dejanj, na odločitev v obravnavani zadevi ne morejo vplivati. Morebitna vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ne posega v veljavnost in pravnomočnost že sprejete sodne odločbe niti ne vpliva na odločanje o stroških postopka, dokler pravnomočna odločitev ni razveljavljena ali spremenjena v za to predpisanem postopku. Zato so te pritožbene navedbe za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa nerelevantne.
odgovor na tožbo - prepozen odgovor na tožbo - zavrženje - vložitev vloge na nepristojno sodišče - očitna pomota - očitna pomota odvetnika - kvalificiran vložnik - dolžna skrbnost odvetnika
Če je vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka (tak je po opisanem tudi obravnavani primer), se na podlagi desetega odstavka 112. člena ZPP lahko šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika. V primeru, ko vlogo za stranko vlaga odvetnik, torej ta lahko šteje za pravočasno le, če je njeno vložitev pri nepristojnem sodišču mogoče šteti za očitno pomoto.
Prvi odstavek 6.b člena ZST-1 ureja domnevo pravočasnosti plačila sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev. Tako določa, da se pri plačilu sodne takse preko ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka (6.b člen ZST-1). Ta določba ne varuje zavezancev za plačilo sodne takse, ki so nalog za plačilo sodne takse ponudniku bančnih storitev dali po preteku 15-dnevnega roka, ampak varuje zgolj taksnega zavezanca, ki je ponudniku plačilnih storitev dal nalog za plačilo pravočasno, torej znotraj roka za plačilo.
sprememba ureditve stikov - omejitev pravice do stikov - določitev obsega stikov - spolna zloraba otroka - telefonski stiki z otrokom - ukinitev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - varstvo koristi otroka
Izvedenka je ugotovila, da zaradi pomanjkanja materinih starševskih kapacitet in znakov zanemarjanja ter spolne zlorabe deklici že v osnovi nista razvili varne navezanosti in povezanosti z materjo ter zato nista v stiski zaradi manjšega obsega stikov. Nasprotno, manjši obseg stikov je koristen za njuno okrevanje in celostni razvoj, še vedno pa ohranja formalno, minimalno povezanost z materjo ter deluje v smeri postopnega in varnega predelovanja travme v zvezi z njo.
sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - bistveno spremenjene okoliščine - določitev preživnine - sprememba višine preživnine - sprememba ureditve stikov - zvišanje preživnine
Vsaka sprememba na strani preživninskega upravičenca ali zavezanca še ne opravičuje spremembe pravnomočno določene preživnine. Obstajati morajo bistvene spremembe.
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da že sama sprememba ureditve stikov utemeljuje spremembo preživninskega bremena. Le v primeru, ko se stiki bistveno spremenijo, je utemeljen (tudi) poseg v preživninsko obveznost.
izrek denarne kazni - ukrepi po zpnd - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - načelo sorazmernosti - pogoji za izrek (nove) denarne kazni
Namen zakona je zaščita žrtev pred dejanji, ki pomenijo dejansko nasilje, ogrožanje ali hud poseg v dostojanstvo in varnost posameznika. Izrek oziroma izvršitev denarne kazni morata biti sorazmerna in utemeljena z dejanskim ogrožanjem. Teh standardov tudi po oceni sodišča druge stopnje ravnanje pritožnika, ki je za sina hčerki izročil darilo ter pismo z voščilom, ne dosega.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški - umik pritožbe - stroški v postopku zavarovanja - pravdni stroški po uspehu
Večinska sodna praksa zastopa stališče, da se o stroških izdaje začasne odredbe, ki je bila predlagana in izdana med pravdo, odloča ob upoštevanju končnega uspeha v pravdi. Ne gre za samostojen postopek. Stroški postopka v zvezi z (med pravdo) izdano začasno odredbo, so potemtakem del pravdnih stroškov, o katerih se odloči ob koncu pravdnega postopka, praviloma glede na končni uspeh v pravdi po 154. členu ZPP.
razlogi za prekinitev postopka - prekinitev pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja - ničnost upravne odločbe - nadaljevanje prekinjenega postopka - vloženo izredno pravno sredstvo
V sodni praksi je enotno sprejeto stališče, da razloga za prekinitev ne predstavlja niti dejstvo, da je proti pravnomočni odločbi, ki je rešila predhodno vprašanje, vloženo izredno pravno sredstvo.
O ničnosti upravne odločbe lahko odloči le upravni organ po pravilih ZUP o izreku ničnosti upravnih odločb. Do morebitnega izreka ničnosti upravne odločbe je sodišče na s tako odločbo vzpostavljeno lastninsko pravico v korist upravičencev vezano in je ne more obiti.
skupno premoženje zakoncev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - vložek posebnega premoženja - davčni dolg - sprememba izpodbijane sodbe
Pritožnika utemeljeno opozarjata, da je sodišče pri ovrednotenju prispevka tožencev k ustvarjanju skupnega premoženja premalo upoštevalo vložek posebnega premoženja druge toženke, ki je presegal polovico celotne kupnine za nakup spornih nepremičnin.
Iz prav nobenega dela obrazložitve izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, da bi sodišče odobravalo kakršnokoli psihično ali fizično nasilje, kakor to skuša prikazati pritožba. Ravno nasprotno: sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku ugotovilo rizična oziroma ogrožujoča ravnanja na strani nasprotne udeleženke, saj jih je natančno povzelo v 22. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, vendar jih je skladno z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen URS) pri ukrepih, ki so potrebni za zaščito koristi otrok, na podlagi ugotovljenih dejstev materialnopravno pravilno presojalo s tehtanjem razmer pri enem in drugem staršu.
kolizijski skrbnik otroka - razrešitev skrbnika - razlogi za razrešitev - zavrnitev predloga - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje otroka - naloge skrbnika
Skrbnica si je prizadevala vzpostaviti stik z deklico, da bi njeno mnenje lahko predstavila sodišču. S tem, ko se je poskusila pogovoriti z deklico v prostorih šole (ob sodelovanju strokovnih delavcev šole in CSD), ni ravnala niti nezakonito niti neskrbno. Tudi v skrbničinem sodelovanju v multidisciplinarnem timu, ki ga je oblikoval CSD z namenom pridobitve potrebnih informacij in izdelave ocene ogroženosti, niso izkazane nepravilnosti.