prenos stanovanjske pravice - izpolnjevanje pogojev za pridobitev stanovanjske pravice - uporabnik - izpraznitev stanovanja
Ker toženka ob smrti V. dne 9.10.1989 ni bila uporabnica stanovanja, ni mogla nadaljevati trajne uporabe stanovanja po 18. čl. tedaj veljavnega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Toženka je ostala v stanovanju brez veljavnega pravnega naslova in zato tožeča stranka utemeljeno zahteva toženkino izselitev in izročitev praznega stanovanja.
ugotovitev splošnega interesa - odločba brez pravne podlage
Zakonitosti odločbe, s katero je bil ugotovljen splošni interes za razlastitev nepremičnine, ni mogoče presoditi, ker v obrazložitvi odločbe niso navedeni prostorski vidiki družbenega plana, ki predstavlja pravno podlago za izdano odločbo.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oficir JA - oseba, nevarna za javni red, varnost in obrambo države Slovenije - pomen nevarnosti za javni red, varnost in obrambo države
Podan je razlog za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva za osebo, ki je bila podpolkovnik JA, načelnik letalske baze in namestnik oziroma vršilec dolžnosti komandanta.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Iz določb Ustave Republike Slovenije ter iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izhaja, da uživajo otroci posebno varstvo države. Ob razvezi zakonske zveze odloči sodišče o preživljanju otrok po uradni dolžnosti (1. odst. 78. čl. ZZZDR) in pri višini preživnine ni vezano na tožbeni zahtevek. Tako urejeno varstvo otrok narekuje posebno skrbnost sodišča pri zbiranju dokazov, njihovi oceni in odločanju o preživninskih zahtevkih.
Tako kot solastnik stvari lahko vloži lastninsko tožbo glede cele stvari, lahko toži tudi na ugotovitev obstoja stvarne služnosti v korist gospodujoče stvari oziroma njenih vsakokratnih lastnikov.
Na aktivni strani je v tovrstnih pravdah potrebno priznati legitimacijo tudi le posameznemu solastniku in torej solastniki gospodujoče stvari niso nujni sosporniki.
Tako je izhodišče preizkusa: motitveni vplivi, ki so škodljivo vplivali na zdravje in počutje tožencev, so prihajali iz dimne tuljave tožeče stranke; tožena stranka je s pomočjo inšpekcijskih služb skušala problem rešiti, vendar tožeča stranka ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravila, ampak je dimno tuljavo uporabljala še naprej; zdravje tožene stranke je bilo zaradi zadimljenja v njenem stanovanju ogroženo; toženec je zamašil dimno tuljavo tožeče stranke. Glede na te ugotovitve revizijsko sodišče nima pomislekov, da je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določilo 2. odstavka 162. člena ZOR, ki določa, kdaj gre za dovoljeno samopomoč.
dolžnost preživljanja otrok - verzija - opredelitev kršitev določb pravdnega postopka v reviziji
Dogovor zakoncev, da bo eden prispeval h gradnji hiše, drugi pa k nabavi otroške opreme, je veljaven. Takšno delitev sodišče upošteva pri odločanju o revizijskem zahtevku na plačilo stroškov za otroka.
pridobitev stanovanjske pravice - uporabnik - pravica uporabnika, da po izselitvi imetnika ostane v stanovanju - privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja
Če je uporabnik po 19. členu ZSR ostal v stanovanju, stanodajalec pa ni v roku 2 let zahteval njegove izselitve, je upravičenec po 117. členu SZ.
Predmetna tožba je lastninska (rei vindicatio, 37. člen ZTLR), v kolikor se nanaša na vrnitev kleti, ki jo ima toženec v posesti in tožba na prepoved vznemirjanj t.j. opustitvena tožba (actio negatoria, 42.člen ZTLR). Pri obeh tožbah mora tožnik med drugim dokazati, da je lastnik. Ker v spisu ni podatkov o vpisu tožnikov kot lastnikov v zemljiško knjigo, je sodišče pravilno ugotavljalo, ali je sporna klet bila predmet prodajne pogodbe ali ne.
privatizacija stanovanj - dolžnost prodaje stanovanja - upravičenec do odkupa - odkup stanovanj družbenega podjetja, ki je postalo delniška družba pred uveljavitvijo SZ - pridobljene pravice
Prehod družbenega podjetja v zasebno lastnino ni razlog za izgubo stanovanjske pravice. Zasebno podjetje (d.d.) je zato dolžno prodati stanovanje prejšnjemu imetniku po 117. členu SZ.
posebni prometni davek - obračun in plačilo - neuporaba zveznega zakona, ker nasprotuje pravnemu redu R Slovenije
Po 25.6.1991 se v Republiki Sloveniji ne uporablja več zakon o posebnem zveznem davku od prometa proizvodov in storitev za financiranje JLA v letu 1990 s tarifo (Uradni list SFRJ, št. 55/90), ker nasprotuje njenemu pravnemu redu (1. odstavek 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, Uradni list RS, št. 1/91-I).
privatizacija stanovanj - zadružna lastnina - prepoved prodaje zadružne lastnine
V danem primeru imamo položaj, ko je po uveljavitvi Stanovanjskega zakona (SZ, Uradni list RS št. 18/91) začel veljati Zakon o zadrugah (Uradni list RS št. 13/92), ki je v 81.členu določal moratorij za razpolaganja z nepremičninami, oziroma premoženjem, za katero po določbah istega zakona oziroma predpisov o denacionalizaciji nastopi dolžnost vrnitve, razdružitve oz. lastninjenja.
V primeru utemeljene zahteve po SZ sodišče s sodbo naloži lastniku, da stanovanje proda. Da je obveznost veljavna, mora biti predmet obveznosti dopusten.
Tako tudi s sodbo ni mogoče naložiti obveznosti, katere predmet je nedopusten. Glede na povedano se izkaže, da v tem primeru ni odločilno (kot to meni sodišče druge stopnje), ali je bil predmet obveznosti v trenutku, ko je SZ začel veljati, dopusten. V obravnavanem primeru je Zakon o zadrugah (zlasti 81.člen) v trenutku odločanja na drugi stopnji že veljal.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji
Prosilec za pridobitev slovenskega državljanstva, ki dejansko ne živi v Republiki Sloveniji ne izpolnjuje pogoja za pridobitev slovenskega državljanstva po določbi 40/1 zakona o državljanstvu R Slovenije.
V lokacijskem postopku ima prizadeta stranka možnost dokazati svoje pravice tako, da opozarja na pomanjkanje zakonskih pogojev za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zato sosed ne more vplivati na odločitev o situaciji z ugovori, ki nimajo neposredne zveze s predpisanimi pogoji za konkretno situacijo.
pravica do pritožbe - aktivna legitimacija gozdarske inšpekcije za vložitev pritožbe v zadevi krčitve gozda
Glede na določbo 223. člena ZUP, po kateri imajo državni organi pravico vložiti pritožbo, če imajo zaradi varstva javne koristi za vložitev pritožbe pooblastilo v zakonu, inšpekcijski organ ni upravičen, da v postopku zaradi krčitve gozda vloži pritožbo, s katero ne uveljavlja svojih pravic, ampak varstvo javne koristi, ker za vložitev pritožbe nima pooblastila niti v zakonu o gozdovih, niti v drugem predpisu.