ugotavljanje očetovstva - smrt domnevnega očeta - pasivna legitimacija očetovih dedičev
1. Tožba na ugotovitev očetovstva za otroka, rojenega izvenzakonske zveze, se lahko vloži tudi po smrti domnevnega očeta, vendar najkasneje eno leto po njegovi smrti (2. odstavek 92. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZZZDR). Čeprav v določbi 92. člena ZZZDR to izrecno ni navedeno, je potrebno tožbo vložiti proti dedičem domnevnega očeta.
2. V zapuščinskem postopku po pok. je bilo s pravnomočnim sklepom o dedovanju ugotovljeno, da je tožena stranka edina dedinja po pok. Do procesnega položaja, da kot tožena stranka nastopa le s pravnomočnim sklepom ugotovljena dedinja, je prišlo v soglasju z vsemi osebami, ki so bile po določbah zakona o dedovanju poklicane k dedovanju po pokojniku.
1. V določbi 122. člena ZOR je urejena izpolnitev dvostranskih vzajemnih pogodb. Zakon določa, da lahko ena stranka odkloni izpolnitev svoje obveznosti, če druga stranka noče istočasno izpolniti svoje, iz pogodbe ali zakona pa ne izhaja nič drugega. Še več, zakon posredno rešuje tudi procesno situacijo, ki nastane s takšnim ugovorom pred sodiščem. V 2. odstavku 122. člena je določeno, da sodišče nasprotni stranki naloži, da mora izpolniti svojo obveznost takrat, ko jo izpolni druga stranka. Ta določba ni v nasprotju s 1. odstavkom 2. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP). Gre za enega od materialnopravnih ugovorov, ki vplivajo na utemeljenost tožbenega zahtevka. S tem, ko sodišče ugovoru tožene stranke ugodi, deloma zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke. Prisodi torej tožeči stranki nekaj manj, ne pa nekaj drugega (extra petitum) kot je zahtevala.
2. Čeprav gre za dopusten ugovor in nasprotna tožba ni potrebna, pa to ne pomeni, da je dovolj, če stranka pavšalno ugovarja izpolnitvenemu zahtevku in zahteva njegovo zavrnitev. Njen ugovor o sočasni izpolnitvi oz. delni neizpolnitvi nasprotne stranke mora biti dovolj določen, da ga je mogoče obravnavati. Stranka, ki ugovarja, mora navesti vsa odločilna dejstva in dokaze, s katerimi ga utemeljuje. Dokazno breme je na njeni strani.
prodajna pogodba - odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - sankcije za pravne napake
Prodajalec je odgovoren za pravne napake prodane stvari (508. člen ZOR). Ker je bilo vozilo tožniku odvzeto, so nastopile pravne posledice iz 510. člena ZOR in je pogodba po samem zakonu razdrta. Če sodišče ugotovi nepoštenost ene stranke in sicer tožene, ne pa tožeče, ni razlogov za uporabo 2. odstavka 104. člena ZOR.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka
V materialnem pravu nima podlage stališče, da je lahko odločitev sodišča o dodelitvi otroka ob razvezi le odločitev, da sodišče sprejme tisto stanje, ki je bilo ustvarjeno v času do konca razveznega postopka, pa čeprav je bilo ustvarjeno brez sporazuma zakoncev, staršev ali celo na silo. Tega 2. odst. 78. člena ZZZDR ne določa.
pritožbeni rok - prekluzivni rok - odgovor na pritožbo
V danem primeru je tožena stranka navedla dejstvo, na katero se sklicuje v reviziji v repliki na pritožbeni odgovor tožeče stranke, skoraj dva meseca po preteku pritožbenega roka. Postopek z vročanjem pritožbe nasprotni stranki in nato odgovora pritožniku, je določen v 359.člen ZPP. Namen te določbe ni dati možnost obema strankama, da navajata nova dejstva in dokaze, katerih nista navajali med postopkom na prvi stopnji. Taka razlaga bi pomenila nedopustno podaljševanje prekluzivnega 15 dnevnega pritožbenega roka. Gre le za možnost, da se o pritožbi nasprotnik lahko izjavi, ter da se tako zagotovi kontradiktornost postopka tudi v tej fazi.
revizija - dovoljenost revizije proti sklepu o določitvi odškodnine
Predlagateljica bi si morala svojo pravico do revizije zagotoviti s tem, da bi z zneskom ocenila vrednost svojega interesa za izpodbijanje sklepa sodišča druge stopnje. Ker tega ni storila, njena revizija ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - domneva vzročnosti - delna oprostitev odgovornosti - dejanje oškodovanca (sokrivda oškodovanca) - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Ko je oškodovanec odstranil mrežasta vratca na stroju, skozi katera je dostop do nevarnih, gibljivih delov stroja, in se z gornjim delom telesa nagnil v obratovalno območje stroja, prav tedaj pa je takratni upravljalec stroja stroj aktiviral, kar je bilo usodno, zato po oceni revizijskega sodišča nikakor ni ravnal s povprečno pazljivostjo delavca, vajenega dela s takšnim strojem in je s svoje strani soprispeval k nesreči in posledicam.
sklep o dovolitvi izvršbe - izvršitev - odstranitev objekta - vsebina pritožbe in tožbe
Po 278. in 280. členu ZUP v upravnem sporu, katerega predmet je sklep o izvršbi, ni dopustno uveljavljati drugih razlogov, razen tistih, ki se nanašajo na izvršbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev materialnega zakona - prekršek zoper javni red in mir
Podana je kršitev materialnega zakona po 1. točki 187. člena zakona o prekrških, ker v odločbi ni opisano konkretno dejanje, ki bi se po zakonu štelo za prekršek.
Zavrnitev tožbe investitorja kot tožeče stranke. Zaradi pomanjkljivosti prvostopnega lokacijskega dovoljenja in lokacijske dokumentacije oziroma njune neskladnosti z določbami ZUN in ZSZ je tožena stranka lokacijsko dovoljenje odpravila in vrnila zadevo po 242. členu ZUP prvostopnemu organu v ponovni postopek.
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker premičnine niso bile zaplenjene po predpisih, naštetih v 3. oz. 4. členu zakona o denacionalizaciji, ampak so bile odvzete s strani partizanske vojske v jeseni leta 1944.
Izpodbijana odločba je odpravljena zaradi nasprotja med ugotovitvijo splošnega interesa za javno pot v njenem izreku in navedbami o tem v srednjeročnem občinskem planu in zato, ker ta izrek ni določen, saj na splošno navaja le gradnjo te poti preko zemljišč, iz česar ne izhaja, ali je ta pot označena kot samostojna parcela in v kakšni izmeri.
preureditev podstrešnih prostorov v stanovanjski hiši
Adaptacija podstrešnih prostorov v stanovanju ob sicer le ustnem soglasju stanodajalca v l. 1964 in 1965, pogojuje najmanj uporabo 50 čl. ZSR in glede vprašanja pridobitve stanovanjske zaščite na teh prostorih ne nasprotuje določbi 68. čl. ZSR.
spor o pristojnosti med rednim in samoupravnim sodiščem
Tožnici, ki nista v delovnem razmerju s prvo toženo stranko, uveljavljata izplačilo premoženjske škode, ki je nastala njunemu pravnemu predniku, ki je sicer bil v delovnem razmerju pri njej. Takšne terjatve pa ni mogoče opredeliti v okvir sporov iz "samoupravnih odnosov" v skladu z omenjeno določbo 16. člena zakona o sodiščih združenega dela. Gre torej za civilnopravno razmerje med pravdnima strankama in s tem za uporabo pravil zakona o pravdnem postopku po določbi 1. člena ZPP.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - ugotovitev velikosti deleža na skupnem premoženju
Na podlagi predloženih listinskih in ostalih dokazov, je v celoti prepričljiv zaključek obeh nižjih sodišč, da je sporni vikend postal skupna last pravdnih strank že z zgraditvijo in da ga toženec ni pridobil šele s plačilom in pogodbo po razvezi zakonske zveze. Pogodba z dne 15. novembra 1988 predstavlja le naknadno formalno ureditev lastnine spornega vikenda in pripadajočega zemljišča, pridobljene že s sporazumno gradnjo na tujem zemljišču.
Revizijsko sodišče soglaša tudi z odločitvijo obeh nižjih sodišč o toženčevih naknadnih vlaganjih v sporni vikend. Vlaganja morajo biti sporazumna, sicer ne morejo vplivati na deleže skupnih lastnikov ali solastnikov. Nepravično in neživljenjsko, kot ugovarja toženec v reviziji, bi bilo drugačno stališče, saj bi v tem primeru podpirali samovoljo in nasilnost ene stranke proti drugi.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - nezaprošeno lokacijsko dovoljenje
Pristojni inšpektor lahko odloči, da mora investitor odstraniti objekt in vzpostaviti prejšnje stanje, če nadaljuje z delom, ali če pristojni upravni organ zavrne izdajo lokacijskega dovoljenja, ali če investitor v določenem roku ne zaprosi za lokacijsko dovoljenje. Oddelek za upravne zadeve občine je v dopisu sporočil urbanistični inšpekciji skupnosti obalnih občin, da tožnika v roku, ki je bil določen v odločbi, nista zaprosila za izdajo lokacijskega dovoljenja. Glede na navedeno določbo 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor to pomeni, da tožnika nista izpolnila pogoja, ki je bil določen v odločbi, zaradi česar je prvostopni upravni organ utemeljeno izdal odločbo o odstranitvi objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja, tožena stranka pa pravilno njuno pritožbo zavrnila.
ZZPS člen 1, 4.ZSZ člen 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55, 56, 57.
promet s stavbnimi zemljišči - oddaja za gradnjo - uveljavljanje ničnosti - interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe (zainteresirane osebe) - denacionalizacijski upravičenci
Oddajanje stavbnih zemljišč za gradnjo (dikcija 5. poglavja zakona o stavbnih zemljiščih) pomeni prehod "lastninskopravnega upravičenja pravice uporabe" stavbnega zemljišča od enega nosilca uporabe na drugega. Oddaja za gradnjo gradbenemu podjetju je po svoji vsebini torej realizacija razpolagalne pravice, ki je v pogodbi podrobno manifestirana s konkretizacijo prometa, načinom formiranja njegove cene in zemljiški knjigi namenjeno intabulacijsko klavzulo.
Gre za razpolaganje in torej lahko za prepovedani promet glede na določbo 2. odstavka 1. člena zakona o prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 26/90).