redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prepoved diskriminacije - prepoved zlorabe - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Toženka je dokazala objektiven in resen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi (konkretno ekonomski in organizacijski razlog).
V obravnavani zadevi je šlo za individualni odpust, zato je bila toženka povsem prosta v izbiri delavca, ki mu bo na konkretnem delovnem mestu po njenem izboru prenehala pogodba o zaposlitvi, omejena zgolj s splošnimi pravili o prepovedi diskriminacije in zlorabe odpovedi.
Lastnost reprezentativnosti ima lahko le sindikat, ki izpolnjuje pogoje, kumulativno določene v 6. členu ZRSin. Sindikat, ki naknadno preneha izpolnjevati pogoje iz citirane določbe ZRSin, nima več materialnopravnega upravičenja za lastnost statusa reprezentativnosti oziroma za izvrševanje posebnih pravic, ki so vezane na ta status. Navedeno se mora odraziti tudi v formalnopravni ureditvi statusa sindikata, saj za nadaljnje ohranjanje veljavnosti odločbe ministra, s katero je bila v preteklosti določena reprezentativnost sindikata, ni več podlage v 6. členu ZRSin. Dopuščanje, da sindikat ohranja status reprezentativnosti, čeprav ne izpolnjuje več pogojev iz 6. člena ZRSin, bi bilo v nasprotju z zagotavljanjem pravne varnosti delodajalca, ki je dolžan posebne pravice, ki izvirajo iz statusa reprezentativnosti, priznavati le dejansko reprezentativnemu sindikatu, ne pa vsakemu sindikalnemu združenju. Za primer delodajalčevega neizpolnjevanja nekaterih posebnih pravic, ki pripadajo sindikatu v posledici njegove reprezentativnosti, je nenazadnje predpisano tudi denarno kaznovanje delodajalca in njegove odgovorne osebe (npr. tč. 1, 7, 14 prvega odstavka 217.a člena ZDR-1).
Iz ZRSin ne izhaja, da je pridobljeni status reprezentativnosti trajen. Lastnost reprezentativnosti je namreč opredeljena z obstojem kumulativnih pogojev, ki so našteti v 6. členu ZRSin, kar obenem pomeni, da že zaradi neobstoja enega od teh pogojev lastnosti reprezentativnosti ni (več). Vendar pa pravna ureditev statusa reprezentativnosti sindikata ni popolna. Ni namreč urejen postopek preverjanja, ali sindikat, ki mu je bila s pravnomočno odločbo državnega organa podeljena reprezentativnost, zanjo še vedno izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje, oziroma postopek, v katerem bi se ugotovilo, da sindikat zaradi naknadnega neizpolnjevanja pogojev ni več reprezentativen. V tem delu je zato podana pravna praznina, ki jo je glede na to, da pravnomočni upravni akt o priznanju reprezentativnosti posega tudi v pravno sfero delodajalca, treba zapolniti na način, da je ustrezno varovan tudi položaj delodajalca. Za nasprotno stališče ni nobenega stvarno utemeljenega in razumnega razloga. Če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva sodnik predpise, ki urejajo podobne primere; če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi; pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede (drugi odstavek 3. člena ZS). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je za rešitev obravnavanega predloga kot najbolj podobna upoštevna pravna ureditev, ki je predpisana za postopek določanja reprezentativnosti.
Glede na vse obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da je treba predlagatelju, ki je v postopku pred nasprotno udeleženko navajal, da je največji delodajalec v dejavnosti, v kateri ima sindikat A. priznano reprezentativnost, in ki je izpostavljal posledični pomen kolektivnega pogajanja z njim, pomen že citiranega 10. člena ZDR-1 …, priznati aktivno legitimacijo za sprožitev postopka preverjanja reprezentativnosti sindikata A. pred upravnim organom. Minister za delo je tovrstno vlogo predlagatelja zato napačno zavrgel s sklicevanjem na pomanjkanje te legitimacije, zaradi česar je treba predlagatelju priznati tudi nadaljnjo aktivno legitimacijo za vložitev kolektivnega delovnega spora glede dela predloga, v katerem zahteva odpravo sklepa ministra za delo z dne 27. 2. 2024. V tem delu in posledično tudi glede stroškovne odločitve je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (prvi odstavki 274., 339. in 354. člena ZPP; 3. točka 365. člena ZPP) in vrnilo zadevo v nov postopek sodišču prve stopnje, ki je o predlogu dolžno odločiti meritorno.
ZJU člen 5. ZDR-1 člen 42. ZSPJS člen 2, 2-13. ZDSS-1 člen 6.
plačilo razlike v plači - dejansko opravljanje dela - opravljanje del drugega delovnega mesta - akt o sistemizaciji delovnih mest - kolektivni delovni spor - presoja zakonitosti splošnega akta delodajalca - policija
Ni mogoče šteti, da zaposleni opravlja delo drugega (višje vrednotenega) delovnega mesta, če opravlja delo svojega delovnega mesta, ki pa je enako delu drugega sistemiziranega delovnega mesta pri delodajalcu. S tem tožnik po vsebini nasprotuje sistemizaciji delovnih mest, ki za enako delo na dveh različnih delovnih mestih predvideva različno plačilo, kar pa ne more biti predmet individualnega delovnega spora.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je delovne obveznosti kršil, ko o svoji nenadni zapustitvi delovnega mesta ni obvestil svojega nadrejenega, vendar se je kasneje opravičil, obžaloval dejanje in navedel tudi osebni razlog, ki je privedel do kršitve. To je bila v 19 letih zaposlitve tožnika pri toženki prva kršitev delovne obveznosti, za kar bi toženka lahko uporabila milejšo sankcijo, sploh glede na dejanski razlog na strani tožnika. Tako ni mogoča ugotovitev, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
V kolikor tožeča stranka v individualnem delovnem sporu zahtevek oblikuje tako, da vtožuje plače v neto znesku, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih neto zneskov. Če pa zahtevek oblikuje tako, da vtožuje bruto zneske, se bo kot vrednost spora upošteval seštevek vtoževanih bruto zneskov.
reparacija - plačilo razlike v plači - denarno nadomestilo med brezposelnostjo
O temelju zahtevka je že pravnomočno razsojeno - pravnomočno je razsojeno, da je toženka dolžna tožniku za vtoževano obdobje plačati razliko v prejemkih iz delovnega razmerja. Tožniku je bila v predhodnem sporu (za čas dejanskega opravljanja dela pri toženki) prisojena razlika glede na delovni čas oziroma prisotnost na delu. Pri presoji, da je tožnik upravičen do razlike do povprečne plače, je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi v številnih drugih sporih zoper toženko, v katerih so sicer delavci uveljavljali zahtevke tako za čas, ko so delo dejansko opravljali, kot za čas po prenehanju delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obrazložitev odpovednega razloga - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - potreba po delu - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka ni navedla konkretnih dejanskih okoliščin, ki naj bi utemeljevale prenehanje potrebe po delu tožnika. Iz odpovedi sploh ni mogoče razbrati dejanske vsebine ekonomskega ali organizacijskega razloga niti kako je to vplivalo na potrebo po delu tožnika pri toženki.
Tako KPP kot ZDR-1 v ločenih členih urejata razporejanje delovnega časa in izrabo letnega dopusta. To pa še ne pomeni, da določil sedmega odstavka 16. člena KPP in drugega odstavka 20. člena KPP ni dopustno razlagati v medsebojni povezavi.
ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 272, 272/2. ZDR-1 člen 87, 87/2.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - začasna odredba
Presoja utemeljenosti odpovedi presega okvir odločanja o začasni odredbi, zato se v tej fazi postopka ne presoja, ali je toženka imela dovolj časa, da je preizkusila delovne sposobnosti tožnika in ali je tožnik od 11. 11. do 15. 11. 2024 sploh opravljal delo, katerega bi toženka lahko ocenjevala.
ZZdrS člen 41d. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-12. ZSPJS člen 23, 23/1, 23/4. ZDR-1 člen 154, 155.
nadure - direktor javnega zavoda - soglasje ministra - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - dežurstva
Tožnik ni upošteval, da je bilo o nadurah delno že pravnomočno odločeno. Že prisojene zneske je (ponovno) zahteval. O njih je sodišče prve stopnje odločilo v delu I. točke izreka izpodbijane sodbe, s čimer je storilo kršitev iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.
Nezakonito je opravljanje dela preko polnega delovnega časa (dežurstva) s strani direktorjev javnih zavodov, ki hkrati opravljajo delo v svojem poklicu, ne da bi bila izpolnjena pogoja soglasja pristojnega ministra, in da je to potrebno zaradi nemotenega opravljanja dejavnosti. Tožnik soglasja ministra ni imel (pri čemer ni bistveno, ali je bil lahko prepričan, da ga ne rabi). To pomeni, da je delo opravljal nezakonito (si ga je odrejal nezakonito) in za takšno delo ne more uveljavljati plačila.
ZDR-1 člen 6, 6/2, 127. ZSPJS člen 5, 17. KPJS člen 31. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 3, 18, 18/3. URS člen 22. ZPP člen 185, 185/1.
sindikalni zaupnik - slovenska vojska - ocena delovne uspešnosti - službena ocena - dogovor med delodajalcem in sindikatom - molk organa - sprememba tožbe
Toženka se s sindikatom A. ni dogovorila, da sindikalni zaupniki ne bodo upravičeni do plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Dogovorila se je le, da se sindikalnim zaupnikom ne bo izdelovalo službene ocene, zato bodo napredovali na podlagi zadnje izdelane službene ocene. Tovrstni dogovor je posledica Pravilnika o službeni oceni (3. člen v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena), na podlagi katerega se ne ocenjuje sindikalnih zaupnikov, ki polni delovni čas opravljajo sindikalno delo, in ne pomeni tudi dogovora, da se sindikalnim zaupnikom ne izdela ocene redne delovne uspešnosti. Gre namreč za dva ločena instituta.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP pravilno dopustilo spremembo tožbe. Tožnik je s spremembo tožbe zahteval odpravo odločbe toženke, s katero je toženka po vloženi tožbi odločila o njegovi zahtevi za odpravo kršitev pravic. Tožnik pred prejemom odločbe le-te ni mogel vključiti v tožbeni zahtevek. Tožbo je vložil pred prejemom odločbe zaradi molka organa, dopustitev spremembe tožbe pa je bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 89, 89/1, 89/1-5, 118. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sprememba delodajalca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Ker je prišlo do spremembe delodajalca po 75. členu ZDR-1, je bila določitev poskusnega dela v pogodbi o zaposlitvi med tožnikom in toženko (kot delodajalko prevzemnico) nezakonita.
ZDR-1 člen 20, 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZOFVI člen 48. ZDD-1 člen 26, 27, 28, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeno pridobljeni potni stroški - goljufija - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - teža kršitve - detektiv - poseg v zasebnost - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - osebna zaznava
Zakonita zastopnica se je za odpoved odločila zaradi težje kršitve (ki jo je ugotovila po prejemu poročila detektivke) in dejstva, da je bila ta ponavljajoča (tožnica je namreč zaradi podobnega razloga - neupravičenega uveljavljanja prevoznih stroškov že dobila opozorilo pred odpovedjo), in nezaupanja do tožnice.
Iz detektivskega poročila, pisne izjave in izpovedbe detektivke ne izhaja, da bi slednja tožnico prikrito kontinuirano tajno opazovala in ji sledila oziroma da bi izvajala prikrite preiskovalne ukrep. Detektivka je opravljala (zgolj) neposredno osebno zaznavo tožnice in njenega vozila z javno dostopnih krajev (ceste oziroma pločnika), in še to le na območju tožničinega bivališča in krajev opravljanja dela za toženko, v časovno omejenem obdobju, pri čemer je od tehničnih sredstev uporabljala (zgolj) telefon, s katerim je fotografirala tožnico in njeno vozilo v navedenih krajih. Navedeno ne pomeni nezakonitega posega v tožničino oziroma delavčevo pravico do zasebnosti (35. člen Ustave RS).
ZDR-1 člen 38, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 126, 127, 127/2, 118, 118/2. ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-2, 2/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - varstvo osebnih podatkov - kršitev poslovne skrivnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik s svojim ravnanjem ni kršil dolžnosti varovanja osebnih podatkov.
Sporni listini (predloga za izplačilo nagrad/bonusov za oktober in november 2023) ne predstavljata poslovne skrivnosti toženke, saj ne izpolnjujeta zahtev, ki jih za opredelitev pojma poslovne skrivnosti določa prvi odstavek 2. člena Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS).
odškodninska odgovornost delodajalca - izključna odgovornost oškodovanca - plačilo razlike v plači - obračun plače - predpisi o varnosti in zdravju pri delu - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu
Tožnik je izpovedal, da je seštevek neplačanih ur dela na plačilni listi za april 2022 in maj 2022 pripisal on. Sodišče prve stopnje mu zato utemeljeno tudi ni verjelo, da je pripis na plačilno listo za marec 2022 izvršil direktor toženke, še zlasti, ker je ta navedeno zanikal.
Tožnik si je 14. 3. 2022 poškodoval kazalec desne roke pri tem, ko je s kladivom, ki ga je brez zaščitnih rokavic držal v levici, v kot stene pritrjeval armaturno mrežo. Za nesrečo je odgovoren sam, saj je delo opravljal nepazljivo, kladivo pa je nepremišljeno in nepravilno uporabljal z levico, saj je desničar. S svojim ravnanjem je kršil obveznost skrbnega in vestnega opravljanja dela ter spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
Tožnik si je 4. 10. 2022 poškodoval kazalec desne roke med nameščanjem armaturnega koša. Do poškodbe je prišlo, ker je tožnik koš med spuščanjem neustrezno držal na spodnjem robu, zaradi nepozornosti pa ni pravočasno umaknil rok. Ker pri delu ni bil pazljiv in pozoren na to, kaj govorijo sodelavci pri spuščanju koša, je za nesrečo odgovoren sam, saj dela ni opravljal skrbno in vestno ter skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
Nov zahtevek temelji na drugi dejanski podlagi, že zbrano procesno gradivo pa ne omogoča dokončne rešitve zadeve, ampak bi bil potreben bistveno daljši dokazni postopek, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča sprememba tožbe ni skladna z načelom ekonomičnosti in smotrnosti.
ZJU člen 5. ZSPJS člen 13, 13/2, 19, 20, 20/1. ZDR-1 člen 44, 127, 127/1, 127/3. Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (2008) člen 14.
javni uslužbenec - plačilo razlike v plači - dejansko opravljanje dela - vrednotenje delovnega mesta - napredovanje na delovnem mestu
Ker sta tako delovno mesto "Upravnik V" oziroma "Tehnik V", kot delovno mesto "Varstvenik obalnega morja V" v istem tarifnem razredu (V), je glede tega delovnega mesta potrebno smiselno upoštevati prvi odstavek 20. člena ZSPJS, ki določa, da delavec obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu.
Tožnik je delo višje vrednotenih delovnih mest opravljal v obsegu 50 % ("Varstvenik obalnega morja V") oziroma 30 % delovnega časa ("Varstvenik obalnega morja VII/1"). Neutemeljen je zato pritožbeni očitek toženke, da bi moral tožnik bolj specificirati, kdaj je opravljal katere naloge višje vrednotenih delovnih mest.
ZDR-1 člen 3, 7, 7/4, 179. OZ člen 131, 179. ZPP člen 180, 180/3, 355, 355/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - protipravno ravnanje delodajalca - odškodnina zaradi posega v osebnostne pravice - zasebno življenje
Nadrejeni je s tožnikom res komuniciral in tudi pričakoval odzivnost izven delovnega časa, med dnevnim in tedenskim počitkom, na praznike in druge dela proste dneve ter med letnim dopustom v zvezi z delovnimi nalogami. Vendar pa navedeno ne predstavlja protipravnosti (kot predpostavke odškodninske odgovornosti).
ZVZD-1 člen 5, 12, 12/3 39. OZ člen 131, 131/2, 149, 150, 153, 153/3, 179, 186, 186/1, 395, 395/1. ZPP člen 8. ZDR-1 člen 35, 45, 45/1.
objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - nevarna dejavnost - padec z lestve - poškodovanje zaradi neustrezne lestve - solidarna odgovornost
Tožnik je opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost, zaradi dejstva, da je padel pri sestopu z lestve na delovni oder z višine 2 do 2,5 m. Glede na višino, s katere je tožnik opravil ta sestop, je delo potrebno opredeliti kot nevarno dejavnost. Izvedba montaže izolacije na višini vključuje tudi opravljanje dela na delovnem odru. Vzpenjanje po lestvi in sestop na oder je predpogoj za opravljanje tega dela.
Vzrok za tožnikovo poškodbo izvira iz dejavnosti prve in tretje toženke oziroma je posledica njunih protipravnih opustitev, kar utemeljuje uporabo pravil o solidarni odgovornosti za škodo, ki jo je več oseb povzročilo skupaj (prvi odstavek 186. člena OZ). V takem primeru oškodovancu ni treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem posameznega (potencialnega) povzročitelja in nastalo škodo.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00084395
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1. ZODPol člen 71, 71/1, 71/3, 71/5. ZZdrS člen 42. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17, 17/5. ZDR-1 člen 144, 145.
policist - varovanje državne meje - izredni dogodek - delovni čas - plačilo razlike v plači - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES - odločba Ustavnega sodišča - neuporaba direktive EU
Varovanje državne meje ne utemeljuje izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES. Migracijska gibanja ter posledično število dnevnih migrantov so bila v spornem obdobju že predvidljiva za vsaj nekaj dni vnaprej, ker so bila sledljiva glede na gibanja beguncev v predhodnih državah oziroma prečkanjih mej.
V zvezi z vrednotenjem opravljenih ur pripravljenosti na kraju je potrebno uporabiti splošna pravila o plačilu, ki delavcu pripada za delovni čas, torej 100 % plačilo osnovne plače. In čeprav je delavec opravil več ur nad polnim delovnim časom, ni odločilo, da se delavcu prizna plačilo za nadurno delo, saj ni šlo za nobenega od primerov, v katerih je mogoče odrediti nadurno delo po 144. ali 145. členu ZDR-1.