ZDR-1 člen 9, 9/2, 126, 126/1, 131, 131/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 79, 79/2.
regres za letni dopust - izplačilo v denarju
Toženka v pritožbi neutemeljeno vztraja na stališču, da je tožniku regres za letni dopust že izplačala v obliki vrednostnih bonov za nakup v trgovinah A. d. d. Res je sicer, da ZDR-1 glede plačila regresa za letni dopust ne določa izrecno, da mora biti vedno v denarni obliki, vendar pa plačilo v denarni obliki vsaj v višini minimalne plače izhaja iz dikcije prvega odstavka 131. člena ZDR-1.
Da je delodajalec dolžan izplačati delavcu regres v denarju, izhaja tudi iz namena tega prejemka – regres je namenjen oddihu delavca v času dopusta. Zato in ker za toženko tudi ni veljala nobena kolektivna pogodba, ki bi izplačilo regresa za letni dopust urejala drugače, se stranki nista mogli veljavno dogovoriti za izplačilo regresa v bonih.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. ZDR-1 člen 44.
plačilo za dejansko delo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - odločanje pred spremenjenim senatom
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo po dejanskem delu je bistveno vprašanje, ali je tožnica v vtoževanem obdobju dejansko opravljala dela in naloge višje vrednotenega delovnega mesta, pri čemer je pomemben tako formalno predviden opis del in nalog obstoječega in višje vrednotenega delovnega mesta, kot tudi njihovo dejansko izvajanje. Kljub temu, da je sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem postopku izvedlo obširen dokazni postopek, v katerem je prebralo vse predložene listine in ponovno zaslišalo tako tožnico kot pričo, pa nato tako zbranih dokazov ni ocenilo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
ZDR-1 člen 155, 200, 200/4. ZObr člen 97f. ZSSloV člen 53. ZPP člen 155, 155/1.
dnevni počitek - odškodnina - vojaška oseba - zadostna trditvena podlaga - neposredno sodno varstvo - stroški predsodnega postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Dokazni postopek je potrdil, da je tožnik vsak dan opravil več dela, kot je bilo predvideno, in mu je bil posledično onemogočen dnevni počitek v trajanju treh ur dnevno. Kršitev pogodbene obveznosti iz naslova več opravljenih ur dela v tem primeru predstavlja podlago za tožnikov odškodninski zahtevek.
Predmet tega delovnega spora je namreč denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo (četrti odstavek 200. člena ZDR-1), zato stroški predsodnega postopka niso potreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00068274
ZJU člen 140, 140/1, 140/2. ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi - širjenje neresničnih dejstev - sprememba izpodbijane sodbe
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da predstavlja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožniku, zlorabo instituta odpovedi in s tem protipravno ravnanje.
Zgolj zato, ker je toženkin prvostopenjski organ drugače od drugostopenjskega organa presodil dokaze in okoliščine primera ter na podlagi njih zaključil, da je tožnik z odtujitvijo denarja kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo hkrati tudi znake kaznivega dejanja male tatvine, še ne pomeni, da je zlorabil institut odpovedi.
Sodišče prve stopnje je napačno zaključilo, da je toženka odškodninsko odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala zaradi govoric, ki so se v zvezi s podano izredno odpovedjo širile po mestu. Toženka ne more odgovarjati za ravnanja tožnikovih someščanov, ki so se pogovarjali o tožniku in o dejanju, ki mu je bilo očitano v odpovedi, sploh pa ne za neresnice, ki so nastajale s širjenjem govoric.
ZDR-1 člen 155, 156. ZObr člen 46, 97f. ZPP člen 7, 212. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-4, 9/2, 9/3. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) člen 256, 257.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - dnevni počitek - dodatek za nevarne naloge - vojak - misija - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazno breme - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - metoda za izračun odškodnine - odredba ministra
Ob upoštevanju, da je toženka predložila evidence izrabe prostih dni oziroma tedenskega počitka, pri čemer tožnik ni konkretno navedel niti izpovedal, kakšno delo je opravljal na posamezni dan, ki je v evidenci zaveden kot prost, je utemeljeno presodilo, da toženka njegove pravice do tedenskega počitka v pretežnem delu ni kršila (saj tožnik ni dokazal, da je na točno določen dan tedenskega počitka, ki je kot tak zaveden v evidenci, opravljal delo).
Tožnik na ugovor toženke, da je redno delo dnevno trajalo 10 ur, ni konkretiziral svoje trditvene podlage glede kršitve dnevnega počitka tako, da bi določno navedel, katere operativne naloge, ki so trajale več kot 12 ur, je opravljal na katere dneve.
regres za letni dopust - nesporna dejstva - pritožbena novota
Tožnica je tožbeni zahtevek v višini nesporno prejetih delnih plačil umaknila, toženka pa zahtevka v nadaljevanju ni več prerekala. Sodišče prve stopnje je zato skladno z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo, da je znesek regresa za letni dopust v višini, ki je ostal po delnem umiku, nesporen, zato je tožnici ta znesek dosodilo.
ZDR-1 člen 155, 156. ZObr člen 97f, 97f/2, 98c, 98c/2. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 3, 3/1.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni zavzelo stališča, da bi šlo pri dnevnem in tedenskem počitku za enovito pravico. Pri izračunu prikrajšanja tožnika je pravilno izhajalo iz vrednosti urne postavke na način, da je plačo delilo s 174 za povprečno 174 ur, kot se obračuna plača pripadnika za opravljanje vojaške službe izven države. Pri dnevnem počitku je že tožnik pri postavitvi zahtevka upošteval le tiste ure, ko je delo opravljal, in mu je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo v celoti. Prav tako v celoti je ugodilo zahtevku iz naslova nezagotovljenega tedenskega počitka.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 59, 60, 61, 61/1, 62, 62/6, 202. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167, 168, 168/2. ZPDZC-1 člen 5, 5/7.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Reparacijski tožbeni zahtevek tožnika za čas sklenjenega delovnega razmerja s tretjo toženko ni utemeljen zaradi ugovora zastaranja (202. člen ZDR-1), ki ga je podala druga toženka. Tožba je bila vložena dne 5. 10. 2019, kar pomeni, da so zastarale terjatve tožnika, ki so zapadle do 4. 10. 2014 (in ne do 5. 10. 2014, kot je navedlo sodišče prve stopnje).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069506
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 169, 371. KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/4. ZOPOKD člen 4, 4-4, 25, 25-7. ZPP člen 7, 14, 154, 185, 185/1, 212, 227, 243, 254, 254/2, 254/3, 286, 287, 315, 315/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZVZD člen 5, 33.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - padec z višine - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - zagotovitev varnosti in zdravja pri delu - predhodne zdravstvene težave - dokaz z izvedencem - informativni dokaz - prepozne navedbe - zvišanje tožbenega zahtevka - zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vmesna sodba na drugi stopnji
Do pripomb na izvedensko mnenje se mora sodišče opredeliti in navesti, zakaj niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila, ki jih zahteva stranka, niso potrebna, ter zakaj ni potrebno dodatno zaslišanje izvedenca. V obravnavanem primeru, ko izvedensko mnenje odločilno vpliva na presojo sodišča in ko delo izvedencev predstavlja bistveni del dokaznega postopka, sodišče stranke ne sme prikrajšati za možnost, da izvedensko mnenje učinkovito preizkusi.
Tudi za dokaz z izvedencem velja razpravno načelo iz 7. člena ZPP. To pomeni, da mora stranka v dokaznem predlogu navesti pravno relevantno dejstvo, ki ga želi s pomočjo izvida in mnenja izvedenca dokazati (212. člen ZPP). Četudi iz mnenja izvedenca izhajajo določena druga dejstva, ta ob izostanku ustrezne trditvene podlage tožbe ne morejo biti upoštevana.
ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. OZ člen 619. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 62, 62/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obstoj delovnega razmerja - ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - prikrito delovno razmerje - zloraba - zmotna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna sprememba izpodbijane sodbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeni razmerji tožnika z družbama A., d. o. o., in B., d. o. o., sta bili preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeni. Njegov dejanski delodajalec je bila toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu.
Toženka je zaradi kršitve pravic odgovorna za prikrajšanje pri pravicah iz delovnega razmerja, pri čemer njena odgovornost (zaradi ugotovljene zlorabe) ni subsidiarna, kot bi bila na podlagi šestega odstavka 62. člena ZDR-1. Njena odgovornost ni le klasična odškodninska, ampak je enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja. Obravnava se v okviru reparacijskega zahtevka, kot ga je tožnik postavil v tem sporu.
ZPP člen 318, 318/1, 338, 338/2. ZDR-1 člen 17, 17/4, 44.
zahtevek za plačilo plače - zamudna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so bili podani vsi pogoji, določeni v prvem odstavku 318. člena ZPP, za izdajo zamudne sodbe, tudi pogoj, da dejstva, ki so navedena v tožbi, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik.
kondikcijski zahtevek za vračilo že plačanega - izvršitev pravnomočne sodbe - neupravičena obogatitev
Tožnica je obveznost izpolnila na podlagi veljavnega pravnega temelja, to je pravnomočne in izvršljive sodne odločbe. Zato niso utemeljena zatrjevanja tožnice, da je bila toženka obogatena brez pravnega temelja oziroma glede na podlago, ki se ni uresničila ali je kasneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). Pravni temelj za izplačilo še vedno obstaja v pravnomočni sodbi Pd 50/2015 z dne 11. 12. 2015 z vsemi učinki pravnomočne sodbe.
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ravnanja tožnice, ki izhaja iz povsem jasne korespondence med strankama in tožničine odločitve izvršitve plačila, pravilno ugotovilo, da se je tožnica samovoljno odločila izpolniti obveznost po pravnomočni sodbi in v obsegu, h kateremu jo je pozvala toženka. Pri tem tožnica ni plačala po pomoti oziroma ni bila v zmoti in ni bila v plačilo kakorkoli prisiljena, morebitno nestrinjanje z višino dolga pa bi lahko uveljavljala s pridržkom za vrnitev morebitnega preplačila, vendar tega ni storila, zato gre zatrjevano plačilo višjega zneska pripisati izključno tožničini neskrbnosti.
Med strankama je bilo sporno, ali je toženka dolžna tožnici plačati razliko med že izplačanimi stroški prevoza na delo in z dela ter vrednostjo nesubvencionirane mesečne vozovnice. Sodišče prve stopnje je temu pravilno pritrdilo in kot bistveno izpostavilo, da je bil prevoz na delo in z dela s sklepom mestne občine A. izrecno izvzet iz subvencioniranja. Subvencioniranje tudi sicer ne pomeni, da je cena vozovnice nižja, ampak da jo v določeni višini krije nekdo drug, v obravnavanem primeru mestna občina A.
ZDCOPMD člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1. ZPP člen 214, 214/5, 337, 337/1. ZEPDSV člen 19, 19/2.
plačilo nadurnega dela - poklicni voznik tovornjaka - dokazovanje z izvedencem - splošno znano dejstvo - nedopustne pritožbene novote
To, ali vozniki tovornjakov na splošno opravljajo delo preko polnega delovnega časa, za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka ni bistveno, niti to ni splošno znano dejstvo (samo opravljanje nadurnega dela in obseg le-tega sploh ne more biti splošno znano dejstvo, da ne bi bilo predmet dokazovanja).
Sodišče prve stopnje je v okviru trditev tožnika, potrjenih z njegovo izpovedjo, da je na potnih nalogih natančno naveden obseg dela, pravilno njegove navedbe o (nad)urah presojalo glede na predložene listine (potne naloge). Na ta način je ugotovilo, da število ur ne presega tistega, za katerega je toženka že obračunala plačo, ter tako utemeljeno presodilo, da mu je vse opravljeno delo plačala (in da tožnik dela preko polnega delovnega časa v zatrjevanem obsegu ni opravil).
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPP člen 337, 337/1. ZPosS člen 5.
kršitev prepovedi konkurence - kršitev konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost - zaposlitev pri drugem delodajalcu - pogodbena kazen
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od 10. 5. 2023 dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka pred tem datumom. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena Ustave RS (svobodne gospodarske pobude) delavcu delodajalec ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja pri njem zaposlil pri novem delodajalcu.
Glede na določbe Uredbe, po kateri se pomorska pilotaža na področju pomorskih dejavnosti tovornega pristanišča B. od njene uveljavitve dalje zagotavlja z gospodarsko javno službo pomorske pilotaže v obliki javnega podjetja, ki je edini izvajalec pomorske pilotaže v navedenem pristanišču, družba A. d. o. o. edina zakonito izvaja pomorsko pilotažo na tem področju. Tožeča stranka je na podlagi navedene Uredbe od začetka njene uporabe na podlagi veljavnega predpisa izključena iz opravljanja te dejavnosti, zato ne gre za konkurenčni družbi v tej dejavnosti v času po prenehanju delovnega razmerja toženca pri tožeči stranki.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - zadostna trditvena podlaga
Zmoten je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo tožbeni zahtevek zaradi nesklepčnosti zavrniti. Tožnik ni zgolj pavšalno trdil, da ni bil noben dan prost oziroma da je imel vsak dan zadolžitve, kot to nepravilno navaja pritožba. Po oceni pritožbenega sodišča je zadostil trditvenemu bremenu, in sicer tudi skladno z zahtevami, ki jih je v tovrstnih sporih izoblikovala sodna praksa
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00068295
ZDR-1 člen 142, 142/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4. ZPP člen 8.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - dokazno breme tožnika - enakovrednost dokaznih sredstev
Če tožnik meni, da mu toženka dolguje odškodnino za neizkoriščeni odmor, mora navesti dejstva, ki to potrjujejo, in v potrditev teh dejstev ponuditi ustrezne dokaze, kar je sodišče prve stopnje dosledno upoštevalo. Vendar pa to ne pomeni, da mora dokazovati negativno dejstvo, tj. da ni imel odmora, temveč, da je delo opravljal v času odmora, kar je tudi trdil. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi štelo, da se je procesno dokazno breme prevalilo na toženko, ki je z izvedenimi dokazi uspela izpodbiti trditve tožnika ter dokazati, da mu je pravico do odmora zagotovila.
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na samem delovnem mestu oziroma ker tožnik mejnega prehoda ni smel zapustiti. Ključno je, kakšna je narava in intenzivnost dela, ali ima delavec tekom delovnega časa, tudi če je na mejnem prehodu sam oziroma nima zamenjave, dejansko možnost koriščenja odmora.
Vsa dokazna sredstva so si med seboj prirejena in enakovredna, zato bi bilo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov iz 8. člena ZPP stališče, da bi se dejstvo, ali je bilo na mejnem prehodu A. ustrezno število ljudi za zagotovitev zamenjave, lahko dokazovalo le z listinskimi dokazi.
Toženka s tem, ko je s svojim Pravilnikom, na katerega napotuje 130. člen podjetniške kolektivne pogodbe, določila, da v primeru primestnega in medkrajevnega prometa delavcem pripadajo stroški javnega prevoza v višini dnevne vozovnice, v primeru mestnega prometa pa mesečne vozovnice, delavcem ni priznala povračila višjih potnih stroškov, kot je predvideno z zakonom ali s kolektivno pogodbo dejavnosti.
Določbe toženkinega Pravilnika je treba upoštevati kot določbe o merilu za povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela, torej gre za tehnični predpis, kako se hipotetično izračunava povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, in ne za povračilo dejanskih stroškov z javnim prevozom, zato jih ni mogoče razumeti tako, da bi moral tožnik dejansko uporabljati javni prevoz in v zvezi s tem predložiti dokazila.
ZDR-1 člen 11, 11/1, 39, 39/1, 40, 40/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1, 2, 3, 5, 8, 16, 17. URS člen 74, 154, 154/1. ZPOmK-1 člen 4, 4/3. ZS člen 3. OZ člen 62.
kršitev prepovedi konkurence - kršitev konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zaposlitev pri drugem delodajalcu - ničnost konkurenčne klavzule - konkurenčna dejavnost
Zaposlitev toženca pri novem delodajalcu A. d. o. o., skupaj s še šestimi pomorskimi piloti, je temu podjetju omogočilo, da je zadostilo pogoju iz Uredbe o pomorski pilotaži za izvajanje dejavnosti pomorske pilotaže v javnopravnem režimu gospodarske javne službe. Do navedenih okoliščin, pomembnih z vidika posebne zakonske zahteve po lojalnosti delavca delodajalcu iz 39. člena ZDR-1, se sodišče prve stopnje prav tako ni opredelilo, zato je presoja o nedokazani kršitvi konkurenčne prepovedi vsaj preuranjena.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje o ničnosti določbe o konkurenčni klavzuli. Pogodbo o zaposlitvi sta stranki sklenili v času, ko je tožeča stranka izvajala pomorsko pilotažo v tovornem pristanišču B. kot tržno dejavnost. V okviru pravice do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS je tožeča stranka lahko svoje legitimne poslovne interese v tržnih razmerah zavarovala z dogovorom o konkurenčni klavzuli, ki ga ureja ZDR-1. ZPOmK-1 je v tretjem odstavku 4. člena določal, da ne posega v razmerja med delodajalci in delavci. Zato veljavnosti konkurenčne klavzule v delovnem razmerju ni mogoče presojati z vidika njene skladnosti z navedenim zakonom.
Dejansko stanje v zvezi z zatrjevano kršitvijo poslovne skrivnosti je ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali gre za "know- how", ki ga toženec ne bi smel prenesti na novega delodajalca ter s tem povezanih navedb pravdnih strank, kot tudi, kako je to vplivalo na položaj tožeče stranke na trgu pomorske pilotaže, zato je tudi odločitev o tem, da ni podana kršitev poslovne skrivnosti, preuranjena.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZNPPol člen 4. ZNDM-2 člen 2.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - delo policista - mejna kontrola
Pravica do odmora med delovnim časom tožniku ni bila kršena, ker sta narava in intenzivnost dela omogočala koriščenje odmora med delovnim časom. Obremenjenost mejnih prehodov ni bila takšna, da bi ves čas prihajalo do prehodov meje, prav tako pa tožnik ni bil dolžan ves čas opazovati okolico, kar pomeni, da je odmor lahko koristil, čeprav kdaj morebiti v dveh delih. Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.