Presoja, ali tožniku pripada zgolj sorazmerni del regresa ali celoten, je odvisna od poprejšnje presoje zastaranja tožbenega zahtevka za čas pred 15. 8. 2014, o čemer pa sodišče prve stopnje še ni odločilo in mora sprejeti dopolnilno sodbo.
ZDR-1 člen 36, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. KZ-1 člen 281, 281/3. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - policist - lažni podatki - cepljenje - COVID-19 - pogoj PCT - ustavna presoja - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Za odločitev ni bistveno, kar nadalje poudarja tožnik v pritožbi, da je ves čas izpolnjeval pogoj PCT, saj je bil do 24. 10. 2021 prebolevnik, 22. 10. 2021 pa se je cepil. Toženka mu odpovedi ni podala, ker pogoja PCT ne bi izpolnjeval. Prav tako z vidika presoje same kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ni bistveno, kako je ravnal tožnik po očitani kršitvi, in tako tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja dejansko cepljenje. Težo kršitve se ocenjuje glede na čas, ko je bila storjena; takrat tožnik ni bil cepljen in je bil tako podatek, ki ga je posredoval B. B., lažen. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odpovedi povzelo njegovo izpoved, da je imel lažno (ponarejeno) potrdilo o cepljenju in da je v stiski, ker se takrat prav zaradi tega lažnega potrdila ni mogel ponovno cepiti, nadrejenemu delavcu B. B. posredoval podatek, da je cepljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069365
ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 325, 327, 327/3. OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 299, 299/2. ZDR-1 člen 179, 179/1. ZVZD-1 člen 5, 5/1, 12, 12/1, 12/2.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravočasnost navedb in dokazov - predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženka za škodo, ki jo je utrpel tožnik, odgovarja krivdno. S tem, ko tožnika ni ustrezno teoretično in praktično usposobila za delo in ob obstoju vsakodnevne prakse, skladno s katero so delavci sami reševali smetnjak, ki se je zataknil oziroma je zdrsnil v korito, je ravnala protipravno. To protipravno ravnanje, v zvezi s katerim se toženka ni razbremenila krivde, je v vzročni zvezi s škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko je po reševanju smetnjaka sestopil s stopnice vozila.
ZPP člen 327, 327/3. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDR-1 člen 9, 62, 62/6, 202.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - preuranjena odločitev - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Kot je toženka izrecno ugovarjala, je treba pri odločanju o reparaciji za čas po prenehanju delovnega razmerja upoštevati dohodke, ki jih je tožnik imel, pri čemer je že sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik v letu 2019 (po prenehanju delovnega razmerja) prejemal nadomestila plače (nadomestilo za primer brezposelnosti). Z razliko od reparacije za leta, ko je bil tožnik formalno v delovnem razmerju pri družbi A., d. o. o., ki je bilo zlorabljeno, tako da se za dejanskega delodajalca šteje toženka, je za čas po prenehanju delovnega razmerja za odločitev bistveno, kakšen je bil tožnikov status po posameznih obdobjih (prejemnik nadomestila za primer brezposelnosti, delavec drugega delodajalca) in kakšni so bili njegovi prejemki. Tega sodišče prve stopnje konkretno ni ugotovilo.
Podobno kot glede reparacije velja za regrese za letni dopust. Odločitev o zahtevku iz tega naslova je odvisna ne le od tega, v kakšni višini je bil tožniku regres za letni dopust že izplačan, ampak tudi od zaposlitvenega statusa tožnika, česar sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Preuranjena je tudi odločitev sodišča prve stopnje o reintegracijskemu zahtevku. V zvezi s tem je tožnik navedel, da bi delal pri njej do upokojitve v marcu 2021, česar sodišče prve stopnje pri odločanju do sedaj ni upoštevalo.
ZDR-1 člen 35, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZPP člen 239, 239/1, 339, 339/2, 339/2-8, 356, 362, 362/2. ZDSS-1 člen 34.
izredna odpoved delodajalca - neizvedba dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica delavca do zagovora - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - določitev drugega senata
Ker je tožnik dokazni predlog v ponovljenem sojenju podal, bi sodišče prve stopnje moralo o njem odločiti, torej mu ugoditi ali ga zavrniti in neizvedbo tudi ustrezno obrazložiti. Ker ni tako ravnalo, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 236. ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5. URS člen 49. ZDR-1 člen 6, 35, 45, 48, 48/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZVZD-1 člen 5, 12, 51. ZJU člen 16, 16/1, 94. ZDSS-1 člen 41, 41/5. ZNB člen 4, 4/2, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojaška oseba - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - pogoj PCT - odklonitev testiranja - ustavna presoja - presoja zakonitosti ukrepa - zbiranje osebnih podatkov - diskriminacija
Tožnica s tem, ko se ni želela testirati, niti ni izpolnjevala drugih pogojev za vstop v vojašnico A., po lastni krivdi ni imela dostopa do prostorov toženke in posledično po lastni krivdi, brez upravičenega razloga, ni opravljala dela več kot tri zaporedne delovne dni, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za podajo odpovedi po 2. točki prvega odstavka 62. člena ZSSloV. Toženka tožnici glede na takrat veljaven Odlok, ki jo je pravno zavezoval in ga je morala spoštovati, ni smela omogočiti dostopa do delovnega mesta brez izpolnjevanja pogoja PCT, tožnica pa je morala takšno navodilo upoštevati, vendar tega ni želela. Posledično so navedbe, da je šlo za izostanek tožnice po navodilih delodajalca in ne za neupravičeno odsotnost kot tudi navedbe o tem, da je bilo ugotovljeno, da se posameznika ne more kaznovati za prekršek, če ni spoštoval odloka glede nošenja maske in obveznega testiranja, neutemeljene.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odškodnina za neizkoriščen odmor - policist - mejna kontrola
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila narava in intenzivnost tožnikovega dela (mejne kontrole in ostale tožnikove naloge) ter frekvenca delovne obremenitve takšna, da je omogočala koriščenje odmora med delovnim časom.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00069187
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18, 18/5.
odškodnina za neizkoriščen odmor - delo policista - mejna kontrola
Ker narava tožnikovega dela ni bila takšna, da tožnik ni mogel koristiti odmora, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, kakšna je bila intenzivnost dela, pri čemer je ugotovilo, da je bila intenzivnost dela med vikendi in dela prostimi dnevi ter ponoči nizka, tožnik pa je lahko odmor koristil vsaj v dveh delih. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja, da bi tožnik lahko odmor koristil le, če bi imel menjavo. Glede na naravo in intenzivnost dela bi tožnik tudi v primeru, če bi med koriščenjem odmora prejel nujni klic, preostanek odmora, glede na bistveno nižjo intenzivnost dela, lahko koristil kasneje.
ZObr člen 47, 47/3, 48, 48/1, 92, 92/12. Uredba o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini (2009) člen 4, 4/1, 5, 5/1. ZJU člen 53, 53/5, 91, 152b.
prenehanje delovnega razmerja - pridobitev pravice do starostne pokojnine - vojaška oseba - delo v tujini
Tožnik je bil v času od 1. 12. 2016 do 31. 12. 2021 zaposlen (izključno) na delovnem mestu „obrambni ataše v B.“. Na njem je skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZObr opravljal vojaško službo in posledično, skladno s prvim odstavkom 48. člena ZObr, imel status vojaške osebe. Ker je dne 26. 1. 2021 hkrati izpolnil tudi pogoje za starostno upokojitev, mu je toženka, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, upoštevaje kogentno določbo dvanajstega odstavka 92. člena ZObr ter izrecen dogovor pravdnih strank v 10. členu Pogodbe o delu v tujini, zakonito izdala izpodbijano odločbo o prenehanju delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 59, 60, 61, 61/1, 62, 62/6, 63, 200, 200/3. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167, 168, 168/2.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - dejanski delodajalec - poslovni model - zloraba - pravočasnost tožbe - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Dejstvo, da je tožniku delovno razmerje z dnem 15. 5. 2015 prenehalo na podlagi sporazuma, še ne pomeni, da (zaradi zlorabe in dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki) ne bi mogel uveljavljati zahtevkov zoper drugo toženko za čas do prenehanja dejanskega delovnega razmerja pri njej, vendar bi slednje, ker temeljijo na trditvah o obstoju dejanskega delovnega razmerja pri drugo toženki, moral uveljavljati pravočasno, torej v tridesetih dneh od dneva dejanskega prenehanja delovnega razmerja pri drugo toženki.
Tudi v takšni situaciji, ko tožnikov zahtevek temelji na zatrjevanju obstoja dejanskega delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ni mogoče obiti zakonskega roka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja. Delavci, ki delajo po fiktivnih civilnopravnih pogodbah in niti nimajo vzpostavljenega formalnega delovnega razmerja namreč glede uveljavljanja sodnega varstva in s tem povezanih pravic ne morejo biti v slabšem položaju od delavcev, ki imajo že vzpostavljeno formalno delovno razmerje pri enem delodajalcu, dejansko delovno razmerje pa obstaja pri drugem delodajalcu.
ZDR-1 člen 20, 20/2, 33, 34, 36, 37, 48, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2. ZVZD-1 člen 12, 12/1. ZJU člen 93. ZNPPol člen 4. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZODPol člen 17.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - policist - lažni podatki - COVID-19 - cepljenje - nedovoljen dokaz - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnica je z neupoštevanjem navodil toženke in z lažnim prikazovanjem dejstva, da je polno cepljena in torej izpolnjuje pogoj PCT, zaradi česar se ni samotestirala na delovnem mestu, kršila 12. člen ZVZD-1 ter določbe 33., 34., 36., 37. člena ZDR-1, 93. člena ZJU, 4. člena ZNPPol pa tudi Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, Kodeks policijske etike, Pravila Policije ter določbe pogodbe o zaposlitvi. Tožnica namreč brez izpolnjevanja pogoja PCT dela na delovnem mestu v obravnavanem obdobju glede na takrat veljavni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 ne bi smela opravljati.
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPP člen 286, 286/3. Uredba o obliki in načinu izvajanja gospodarske javne službe pomorske pilotaže (2020) člen 1. ZPosS člen 5.
konkurenčna prepoved - konkurenčna dejavnost - zaposlitev pri drugem delodajalcu - konkurenčna klavzula - ničnost konkurenčne klavzule - poslovna skrivnost
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del niti sprejemanje drugih zadolžitev ali nalog, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od določenega dne dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena URS (svobodne gospodarske pobude) delavcu delodajalec ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja pri njem zaposlil pri novem delodajalcu.
Toženec ni kršil dogovorjene konkurenčne klavzule, saj njegova nova delodajalka ne konkurira tožeči stranki, ki zaradi s predpisi uvedenega monopola nad opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže v B. tovornem pristanišču te dejavnosti ne sme več opravljati.
Toženčeva uporaba znanj s področja pomorske pilotaže pri opravljanju dela za novo delodajalko po vsebini pomeni očitek kršitve konkurenčne prepovedi po izteku delovnega razmerja (torej kršitve konkurenčne klavzule, s katero je tožeča stranka lahko legitimno zaščitila svoj interes za ohranitev konkurenčne prednosti na trgu) in ne kršitve obveznosti varovanja poslovne skrivnosti. Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti zavarovani kot poslovna skrivnost, varovanje katere bi delavcem preprečilo opravljanje njihovega poklica po prenehanju delovnega razmerja.
ZDR-1 člen 208, 208/1, 208/3, 208/4, 209, 209/1. OZ člen 311, 312.
plačilo za delo v tujini - procesno pobotanje - pogoji za pobot terjatev - neto in bruto plača - davki in prispevki - delna sprememba izpodbijane sodbe
Glede na to, da sodišče prve stopnje v zvezi s tožnikovo terjatvijo ni ugotovilo zgolj obstoja po višini določenega neto zneska, ker ta ob izdaji sodbe niti še ni znan, bi bilo upoštevanje terjatve iz naslova razlike v plači, ki zajema davke in prispevke, tudi v nasprotju s pravili pobotanja, ker se to zgodi za nazaj - od takrat, ko so se stekli pogoji za pobotanje (312. člen OZ), ne za v prihodnje.
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPosS člen 5. ZPP člen 286, 286/3.
konkurenčna prepoved - konkurenčna klavzula - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - zaposlitev pri drugem delodajalcu - konkurenčna dejavnost - ničnost konkurenčne klavzule
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del niti sprejemanje drugih zadolžitev ali nalog, ki sodijo v dejavnost tožeče stranke, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od 10. 5. 2020 dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožeča stranka pred tem datumom. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena URS (svobodne gospodarske pobude) delavcu delodajalec ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja pri njem zaposlil pri novem delodajalcu.
Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da toženec ni kršil dogovorjene konkurenčne klavzule, saj njegova nova delodajalka ne konkurira tožeči stranki, ki zaradi s predpisi uvedenega monopola nad opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže v tovornem pristanišču B. te dejavnosti ne sme več opravljati.
Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti zavarovani kot poslovna skrivnost, varovanje katere bi delavcem preprečilo opravljanje njihovega poklica po prenehanju delovnega razmerja.
ZSSloV člen 62, 62/1, 62/1-2. ZDR-1 člen 6, 6/1, 112.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - vojaška oseba - neupravičena odsotnost z dela - odklonitev testiranja - COVID-19 - dopustnost posega v ustavno pravico - diskriminacija - sindikalni zaupnik - lex specialis
Toženka je dokazala, da tožnici ni bil brez razloga prepovedan vstop v vojašnico in s tem onemogočeno opravljanje dela, temveč ji je bil zavrnjen vstop v vojašnico, ker ni izpolnjevala pogoja PCT, saj se je odločila, da se ne želi testirati. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da tožnici ni bilo omogočeno opravljanje dela iz razlogov na strani toženke, saj je šlo pri zavračanju takrat ustrezno omogočenega načina testiranja kot utemeljene zahteve toženke, za tožničino osebno odločitev.
Sodišče prve stopnje je v tej zvezi zavzelo pravilno stališče, da varstvo tožnice po 112. členu ZDR-1 ne velja, ker ZSSloV kot lex specialis takšnega varstva ne določa.
Ob pravilni uporabi materialnega prava bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti variantni izračun C, ki je vseboval vse ključne elemente za izračun ustreznega plačila za opravljeno delo (44. člen ZDR-1) oziroma za vzpostavitev položaja, ki bi ga imel tožnik, če bi bil zaposlen pri toženki. Upošteva obseg ugotovljenega delovnega časa oziroma prisotnosti na delu tožnika, zaradi česar upoštevanje delovnega časa primerljivih delavcev toženke (na čemer temelji izračun A) niti ne pride v poštev.
ZDR-1 člen 11, 11/2, 38, 39, 39/1, 40. URS člen 49, 74. ZPosS člen 5.
konkurenčna prepoved - konkurenčna klavzula - dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti - zaposlitev pri drugem delodajalcu - konkurenčna dejavnost - ničnost konkurenčne klavzule
Sklepanje pogodbe o zaposlitvi z novo delodajalko ni sklepanje poslov ali opravljanje del, ki sodijo v dejavnost tožnice, ne glede na to, da je bila pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela pomorskega pilota sklenjena z družbo, ki je od 10. 5. 2020 dalje edina opravljala enako dejavnost kot tožnica pred tem datumom. Že zaradi spoštovanja ustavnih pravic iz 49. člena (svoboda dela in prepoved prisilnega dela) in 74. člena Ustave RS (svobodne gospodarske pobude) delodajalec delavcu ne more prepovedati, da bi se po prenehanju delovnega razmerja z njim zaposlil pri novem delodajalcu.
Toženec ni kršil dogovorjene konkurenčne klavzule, saj njegova nova delodajalka ne konkurira tožnici, ki zaradi s predpisi uvedenega monopola nad opravljanjem dejavnosti pomorske pilotaže v tovornem pristanišču B. te dejavnosti ne sme več opravljati.
Splošno znanje, dosežena usposobljenost in spretnost, ki jih povprečna oseba pridobi z delom in usposabljanjem na delovnem mestu v delovnem razmerju, ne morejo biti zavarovani kot poslovna skrivnost, varovanje katere bi delavcem preprečilo opravljanje njihovega poklica po prenehanju delovnega razmerja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00069063
ZDR-1 člen 179. OZ člen 352.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - odškodninska odgovornost delodajalca - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - znan obseg nepremoženjske škode
Sodišče prve stopnje je glede teka triletnega subjektivnega zastaralnega roka zavzelo pravilno stališče, da bi tožnik glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko izvedel za obseg škode oziroma za vse elemente odškodninske odgovornosti 25. 1.2017, kar bi mu omogočilo pravočasno uveljavljanje odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko.
Uveljavitev ZZUSUDJZ, ki je posebej uredil tek rokov med epidemijo nalezljive bolezni, nima vpliva na potek subjektivnega zastaralnega roka v obravnavani zadevi.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 17, 62, 62/6, 200, 200/3. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZPP člen 274.
ničnost pogodbe o zaposlitvi - obstoj delovnega razmerja - rok za sodno varstvo - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Tudi v situaciji, ko tožnikov zahtevek temelji na zatrjevanju obstoja dejanskega delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, zakonskega roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 ni mogoče obiti. Delavci, ki delajo po fiktivnih civilnopravnih pogodbah in niti nimajo vzpostavljenega formalnega delovnega razmerja namreč glede uveljavljanja sodnega varstva in s tem povezanih pravic ne morejo biti v slabšem položaju od delavcev, ki imajo že vzpostavljeno formalno delovno razmerje pri enem delodajalcu, dejansko delovno razmerje pa obstaja pri drugem delodajalcu.
ZUTD člen 27a, 27a/1, 27a/3. ZDR-1 člen 200. ZPP člen 19.
neizplačana plača - ustni dogovor o plačilu - delo upokojencev - stvarna pristojnost delovnega sodišča
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožnik ni bil dolžan vložiti tožbe na ugotovitev obstoja delovnega razmerja, saj ni zahteval plačila plače po pogodbi o zaposlitvi, ampak na podlagi pogodbe o začasnem in občasnem delu ter ustnega dogovora o dodatnem plačilu. Skladno s tretjim odstavkom 27.a člena ZUTD v sporih med delodajalcem in upravičencem, ki opravlja delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu, odloča delovno sodišče.